V predlog zakona o socialno varstvenih prejemkih se prenašajo nekatere pravice, ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih, iz pokojninskega sistema. To sta varstveni dodatek in državna pokojnina, je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak.
Denarna socialna pomoč bo v dveh višinah, in sicer nižja za začasne prejemnike socialne pomoči v višini 288,81 evra, trajno nezmožni za delovno aktivnost ali starejši pa bodo skupaj z varstvenim dodatkom dobili višji znesek, in sicer 450,54 evra, je povedala državna sekretarka.
Po njenih besedah uvajajo posebne medinstitucialne komisije za tiste, ki so težje zaposljivi. Delodajalci, ki bodo zaposlili najbolj ogrožene, bodo stimulirani, zakonski predlog pa predpostavlja tudi, da posameznik za reševanje svojega položaja "aktivira tudi svoje premoženje".
V poslanski skupini Zares, kjer predlog podpirajo, so po besedah Vita Rožeja pomemben poudarek namenili prenosu nekaterih prejemkov v sistem denarne socialne pomoči. Pri tem je poslanec omenil napovedano pokojninsko reformo, saj z modernizacijo iz pokojninske blagajne prenašajo transferje socialne narave. "Zato je toliko bolj pomembno, da v skladu z družbenimi spremembami vztrajamo pri vpeljavi pokojninske reforme, ki bo temeljila na posameznikovih vplačilih," je dejal Rožej, ki opozarja, da ta sistem onemogoča nepreglednosti in netransparentnosti, ki smo jim priča danes.
V poslanski skupini SLS menijo, da je sprejemanje povsem novega sistema socialnih pomoči po eni strani nuja, po drugi strani pa opozarjajo, da bi si morali vzeti dovolj časa in ne hiteti, je dejal Gvido Kres. Opozoril je še na varstveni dodatek, ki po novem ne bo več v pokojninskem sistemu, temveč v zdaj obravnavanem zakonu. "Namen tega dodatka je izboljšati slab položaj nekaterih upokojencev, med njimi kmečkih upokojencev," je poudaril in dodal, da so v SLS do teh ukrepov "previdni".
Po besedah Antona Urha (DeSUS) se s prenosom transferjev iz pokojninske blagajne zagotavlja njeno preglednejše poslovanje, kar je nujno potrebno v luči modernizacije pokojninskega sistema. V DeSUS se sicer zavedajo, da je določitev višjega zneska denarnih socialnih pomoči neizogibno, a se bojijo, da bo ta pri nekaterih posameznikih povzročila izgubo motivacije za delo. Zato je po Urhovih besedah dodatek za aktivnost nujno potreben, še vedno pa ostaja bojazen, da bo v praksi prihajalo do različnih špekulacij. Kljub tem pomislekom pa bodo v poslanski skupini predlog podprli, je napovedal Urh.
V SNS so prepričani, da morajo dobiti socialno denarno pomoč le tisti, ki nimajo drugih sredstev za preživljanje, je dejal Miran Györek iz SNS. Ohranjanje motivacije za delo pa je ključno, saj nekateri raje prejemajo socialno pomoč kot delajo, je poudaril. "Ne smemo spodbujati kroničnih lenuhov," je menil. V SNS sicer ocenjujejo, da je tako ta kot tudi predlog zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev med boljšimi zakoni, ki jih je pripravila vlada.
Tudi poslanci LDS predlog podpirajo, saj se večina denarnih socialnih pomoči zvišuje, pri tem pa se nagrajuje aktivnost brezposelnih pri iskanju zaposlitve. Pri tem se strinjajo s predlagano višino socialne pomoči, saj minimalna plača in socialna pomoč ne smeta biti skoraj enaki, je opozoril Ljubo Germič. Poleg tega bo predlog izboljšal položaj nezaposljivih oseb in s tem zmanjšal stopnjo tveganja revščine. Predlog bo po Germičevih besedah tudi zmanjšal možnost zlorab, kar bo lahko ponovno vzpostavilo zaupanje v državo, saj bodo pomoč dobili tisti, ki jo dejansko potrebujejo.
Andreja Črnak Meglič iz SD je poudarila, da zakon izhaja iz dosedanjega zakona o socialnem varstvu, ki je urejal tako prejemke kot tudi socialno varstveno dejavnost. Slednjo bo uredil poseben zakon, ki bo zaokrožil zakonske spremembe na socialnovarstvenem področju. Danes obravnavani predlog zakona po njenih besedah prinaša pomembno novost, to pa je višji znesek denarne socialne pomoči in dve različni višini te pomoči. V SD podpirajo tudi usmeritev zakona k stimuliranju aktivnosti.
Poslanci SDS sicer ocenjujejo, da predlog prinaša pozitivne spremembe, za katere pa ni jasno, kakšni bodo njihovi učinki, je dejal Robert Hrovat. Bojijo se namreč, da bo imel zakon ravno nasprotne učinke od želenih in bo namesto poenostavitev prinesel mnogo prilagajanj in anomalij. Kljub dobrim namenom naj bi namreč povzročil nepotrebno dodatno administriranje, saj predvideva ustanavljanje komisije, po drugi strani pa ne zagotavlja kadrovskih virov. Zakon tako po Hrovatovih besedah ne bo dosegel namena, če ga ne bo mogoče uveljaviti, zato upa, da bodo do konca obravnave našli ustrezne odgovore.
