Z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije se na novo opredeljuje delovanje Komisije za preprečevanje korupcije in zmanjšuje število njenih funkcionarjev s petih na tri. Te funkcionarje bi po novem imenoval predsednik republike. Nadzor nad delom komisije pa naj bi opravljal DZ, ki bi mu bila komisija dolžna enkrat letno poročati o svojem delu. Zakon vsebuje tudi določbe o zaščiti prijaviteljev korupcije in določbe o lobiranju.
Namen zakona je po besedah ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs vzpostavitev sistemskega okolja za preprečevanje korupcije, krepitev transparentnosti in integritete javnega sektorja. Predlagane rešitve so po njenih besedah celovite in zelo restriktivne za nosilce moči in vpliva ter skladne z mednarodnimi standardi.
Miran Potrč (SD) je v imenu poslanske skupine SD napovedal podporo zakonu, saj je po njegovih besedah čas, da zakon sprejmejo tudi zaradi pričakovanj in zahtev ljudi po ustrezni ureditvi področja. Med dobrimi rešitvami je izpostavil varovanje prijaviteljev protikoruptivnih dejanj, vprašanje lobiranja in tudi funkcijo predsednika republike pri imenovanju predsednika komisije.
Poslanci SDS po besedah Branka Grimsa predloga ne bodo podprli, saj "namesto učinkovitega preventivnega boja proti korupciji uvaja boj za videz, kako zelo se koalicija bori proti korupciji". Zakon je pravno pomanjkljiv in bo "kvečjemu vnesel več nereda" ter institucionaliziral sistemsko korupcijo znotraj civilne družbe". Grims opozarja na dvoumne formulacije in na neustrezno urejenost lobiranja.
Cveta Zalokar Oražem (Zares) je napovedala podporo zakonu. Med dobrimi rešitvami izpostavlja manjše število članov komisije in tudi rešitev, da člane imenuje predsednik republike. Zakon spodbuja pošteno in transparentno vedenje in odločanje javnih uslužbencev in uvaja rešitve, ki presegajo klasično poimenovanje preprečevanja korupcije, je dejala.
V SLS po besedah Gvida Kresa predloga ne bodo podprli. Podpirajo težnje po zajezitvi korupcije in ureditev lobiranja, a to po njihovem ne sodi v isti zakon. Zakon namreč po mnenju SLS neusklajeno določa imenovanje in nadzor nad delom protikorupcijske komisije, kritični so do rešitev participiranja županov v javnih podjetjih.
Anton Urh (DeSUS) je dejal, da v poslanski skupini predlog načeloma podpirajo, a so skeptični do nejasnosti vsebine 27. člena. Pred odločanjem se bodo tako v DeSUS še posvetovali glede podpore zakonu.
Tudi v SNS po besedah Silvena Majheniča zakona ne bodo podprli, ker so posamezni členi lahko sporni, je dejal. Pri tem navaja deveti člen, ki določa imenovanje komisije in podeljuje pristojnost za imenovanje funkcionarjev komisije predsedniku republike.
Milan Gumzar je napovedal, da bo LDS podprla zakon, "saj se s tem nadgrajuje in transparentno dopolnjuje področje preprečevanja, odkrivanja in analiziranja korupcije". Pri tem izpostavlja cilj zakona, da država zagotovi pogoje, da uslužbenci in funkcionarji svoje delo opravljajo pošteno.
Poslanci so v nadaljevanju seje razpravljali zlasti o ustreznost določb lobiranja, nezdružljivosti funkcij in tudi o ustreznosti rešitve, po kateri bo funkcionarje komisije za preprečevanje korupcije imenoval predsednik republike. Že v drugem branju so namreč poslanci zavrnili dopolnila SDS, ki so se nanašale na te določbe.
Ministrica je na koncu zavrnila očitke opozicije, da vlada daje le videz, da se želi boriti proti korupciji.
Poslanci bodo o zakonu odločali v sredo v okviru glasovanja.
