Slovenija je po Pahorjevih besedah razmeroma dobro prebrodila recesijo in se razmeroma dobro rešuje iz krize, je pa v prihodnje treba okrepiti predvsem elemente socialne povezanosti in rešiti vprašanje ohromljene konkurenčnosti. "Če je bilo leto 2009 leto, ko smo krepili socialno povezanost, je 2010 leto, ko moramo okrepiti konkurenčnost," je poudaril Pahor.
Obvladljiv proračunski primanjkljaj pod petimi odstotki bruto domačega proizvoda, kot naj bi ga določil rebalans, ki ga bo vlada po Pahorjevih napovedih sprejela v juniju, je eden od ukrepov povečanja konkurenčnosti. Za doseganje obvladljivega primanjkljaja je Pahor izpostavil dva pomembna ukrepa, in sicer zmanjšanje stroškov in investicij na razvojno spodbuden minimum in temeljito reformo javnega sektorja, v zvezi s čimer se bo kmalu srečal s predstavniki sindikatov.
"Pri modernizaciji javnega sektorja bomo v bistvu šli v implementacijo pravil Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj," je dejal predsednik vlade in izrazil željo po tvornem sodelovanju s sindikati.
Vlada je odločena tudi nadaljevati s siceršnjimi reformami. Po premierovih napovedih bo pri tem vodila socialni dialog, a ko bo ocenila, da je ta izčrpan in ne daje nobene dodane vrednosti več, bo predloge zakonov posredovala v DZ. Za predloge vseh treh zakonov, ki jih bo vlada v DZ poslala takoj (zakon o malem delu, novela zakona o delovnih razmerjih, zakon o urejanju trga dela), po Pahorjevih besedah velja, da se bodo o njih imeli možnost še enkrat izreči socialni partnerji.
Vlada bo, tako Pahor, s ciljem bolj transparentne in učinkovite države nadaljevala tudi z vsemi velikimi posegi, ki jih je načrtovala v koalicijski pogodbi.
Pahor je opozoril, da so reforme nujne, da se Slovenija dvigne nad povprečje. "Odločitev, ali bomo nadpovprečni, pa mora pasti med nami. Če se odločimo, da bomo povprečni, nam ni treba iti skozi reforme, a se je v takem primeru treba zavedati posledic take odločitve. Vlada se je odločila, da bo poskušala narediti vse, da bi bili nadpovprečni. Če pa večina Slovencev tega ne bo želela in se bo vladi postavila po robu, pa bo vlada to morala upoštevati," je poudaril premier.
Pahor upa tudi na ugoden izid referenduma o ratifikaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško, ki bo 6. junija. Pričakuje, da se bodo ljudje na referendumu po zdravi presoji odločili, da je argumentov za sprejetje sporazuma veliko in dovolj, ter da Slovenija tako reši problem in se posveti drugim ciljem, sicer pa lahko zaide v nepredvidljiv položaj tako v domači kot zunanji politiki.
Jesen bo po Pahorjevih besedah politično zelo naporna, saj bo to čas pomembnih zakonov, ki bodo terjali veliko poguma in razuma, da bodo sprejeti. "Seveda od predpostavki, da se z referendumom 6. junija vse izide dobro, sicer se bo izpostavilo toliko vprašanj, da danes nanje nimam odgovorov," je dejal.
Vlada se razmer, v katerih se je znašla, po Pahorjevih zagotovilih absolutno ni ustrašila, ampak pogumno pelje reforme naprej. "Mi želimo iz krize iziti kot najbolj dinamično gospodarstvo in pika."