Izhodišča za pripravo rebalansa letošnjega državnega proračuna je vlada sprejela prejšnji teden, gradivo, ki ga danes povzemata časnika, pa nosi oznako interno. Po besedah premiera Boruta Pahorja je vlada sklenila ohraniti proračunski primanjkljaj nekaj pod petimi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP), saj bi njegovo znižanje pomenilo drastičen rez v izdatke.
Skladno z izhodišči za pripravo rebalansa proračuna bi tako proračunski primanjkljaj konec leta namesto 1,83 milijarde evrov znašal 1,74 milijarde evrov ali 4,98 odstotka BDP.
Proračunske odhodke naj bi oklestili z znižanjem plač pri ministrstvih in vladnih službah za 12 milijonov evrov, z zmanjšanjem izdatkov za blago in storitve za 140 milijonov evrov, z znižanjem investicij in investicijskih transferjev za 273 milijonov evrov, z zmanjšanjem odhodkov za plačila obresti za okoli 25 milijonov evrov, z znižanjem transferjev za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za okoli 20 milijonov evrov in z znižanjem vplačil v evropski proračun za okoli 25 milijonov evrov.
Na prihodkovni strani rebalansa proračuna naj bi 30 milijonov evrov več pridobili od trošarine na električno energijo, 30 milijonov evrov več od trošarin na pogonsko gorivo, štiri milijone evrov več od trošarin na alkohol, 3,8 milijona evrov več od trošarin na cigarete in dva milijona evrov več od trošarin na plinsko olje za ogrevanje.
Skladno s predvidenimi izhodišči bo, merjeno v odstotkih, z rebalansom največ izgubilo ministrstvo za zdravje, in sicer 31 odstotkov. Najmanj naj bi bili okrnjeni prihodki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, le za 0,56 odstotka. Največji rezi so na račun naložb, saj so črtane vse naložbe, ki še niso pripravljene na gradnjo.
V absolutnih zneskih bo z rebalansom največ izgubilo ministrstvo za promet, ki bo od dobrih 119 milijonov evrov. Železnice bodo dobile za 65,7 milijona evrov manj sredstev, cestna infrastruktura pa bo revnejša za 50,4 milijona evrov. Sledi mu ministrstvo za finance, ki bo izgubilo 105 milijonov evrov, a bo to v obliki znižanih transferjev. Ministrstvo za obrambo bo ostalo brez dobrih 48 milijonov evrov, ministrstvo za zdravje pa brez slabih 42 milijonov evrov.
Ministrstvo za finance varčevanja pri nevladnih in pravosodnih proračunskih uporabnikih ni predvidelo, jih pa poziva, da poskušajo sami znižati svoje postavke, kolikor je mogoče. Za nevladne proračunske uporabnike (predsednik republike, državni zbor, državni svet, ustavno sodišče, volilna komisija ipd.) je v veljavnem proračunu sicer predvidenih 58,9 milijona evrov izdatkov, za pravosodne pa skoraj 193,6 milijona evrov.
Proračunski uporabniki morajo svoje finančne načrte pripraviti do 28. maja.