Javna razprava o podnebnem zakonu se je začela prav danes v okviru prvega podnebnega posveta v Ljubljani. Gre za projekt Slovenija znižuje CO2, v okviru katerega se bo zvrstilo šest šestih podnebnih posvetov.
Kot je na novinarski konferenci ob robu posveta, ki je bil posvečen vprašanju podnebnih ciljev in podnebne zakonodaje, povedal Stritih, bo podnebni zakon predstavljal bolj dolgoročni okvir od podnebno-energetskega paketa, ki je bil sprejet na ravni EU in h kateremu je v okviru mehanizma delitve bremen zavezana tudi Slovenija.
Slovenski zakon naj bi po Stritihovih besedah na podlagi priporočil medvladne strokovne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC), po katerih naj bi razvite države do leta 2050 izpuste znižale za 80 do 95 odstotkov, predvidel 80-odstotno znižanje emisij do sredine stoletja glede na izhodiščno leto 1986. Do takrat naj bi letne izpuste na prebivalca omejili na dve toni.
Zakon naj bi določil tudi načela odgovornosti različnih deležnikov za boj proti globalnemu segrevanju ozračja, opredelil upoštevanje zunanjih stroškov pri davčni in cenovni politiki in oblikoval razširjen trg ogljika, ki ne bi vključeval le velikih onesnaževalcev.
Tak razširjen trg ogljika znotraj Slovenije bi bil po Stritihovih pojasnilih prostovoljen in boljša rešitev kot kupovanje pravic do izpustov v tujini, saj bi se denar vrtel znotraj države.
Služba za podnebne spremembe je sicer pripravila tudi poročilo o izvajanju operativnega programa za zniževanje izpustov toplogrednih plinov v okviru Kjotskega protokola. Trenutna ocena je še vedno, da Slovenija svojih zavez po Kjotskem protokolu ne bo uresničila v celoti, na globalnem trgu bo morala po sedanjih podatkih kupiti precej manj t.i. pravic do izpustov, kot je bilo predvideno. Če se je lani govorilo o 80 milijonih evrov, je sedanja ocena okoli 20 milijonov.
Kot pravi Stritih, gre za zelo negotovo oceno, ki sicer že upošteva znižanje emisij zaradi krize, a obenem sloni na predpostavki, da se bodo izpusti začeli znova povečevati. V skladu z varčevalnimi ukrepi vlade bo Slovenija te pravice na trgu najverjetneje kupila šele ob poteku veljavnosti protokola leta 2012 in takrat bo bolj jasno, kakšna bo cena, dodaja.
Nov podnebni zakon naj bi sicer vključeval tudi pravila glede izračuna ogljičnega odtisa, kar naj bi omogočilo tudi označevanje odtisa na potrošnih izdelkih, tako kot je to že praksa pri avtomobilih.
Stritih upa, da bo DZ podnebni zakon dokončno sprejel do konca leta, do takrat pa naj bi na službi pripravili tudi strategijo za boj proti podnebnim spremembam do leta 2050. Na področju boja proti podnebnim spremembam je potrebno po njegovem prepričanju streti več orehov, med katerimi je omenil promet, energetiko, energetsko sanacijo stavb in nasploh spremembo načina življenja.
Pri tem se postavlja vprašanje, kakšne nove energetske tehnologije in oblike ter tehnologije prevoza bo potrebno uvesti, saj s sedanjimi večjih sprememb ne bo moč doseči, meni Stritih, ki pri tem za Slovenijo glede na njen potencial vidi kar lepe možnosti.
Pri pripravi predloga zakona so se na službi zgledovali po britanskem zakonu, ki je edini te vrste v EU. Slovenija naj bi bila tako ena prvih držav članic unije, ki bo podnebni zakon sprejela.
Lidija Živčič iz Društva za sonaravni razvoj Focus je medtem zatrdila, da je to mogoče res, vendar pa so se aktivnosti pri pripravi zakonodaje začele že v številnih državah. Okoljevarstvene organizacije si želijo kakovosten zakon, zato opozarjajo, da niti ni treba preveč hiteti.
Stritih je pojasnil še, da se medresorska razprava v vladi šele začenja in izrazil zadovoljstvo, da poteka vzporedno s pripravo nove strategije razvoja. Živčičeva pa je priznala, da se na ministrstvih dogajajo pozitivni premiki, pri čemer pa je kot najbolj zaprt resor izpostavila promet, kjer ima Slovenija tudi največje težave.
