Kot je v predstavitvi zakona na seji matičnega parlamentarnega odbora poudaril gospodarski minister Matej Lahovnik, nov zakon pomeni poenostavitev postopkov, odpravlja odlog izplačila dobička delavcem ter prinaša ugodnejšo davčno obravnavo tako za podjetja kot tudi za zaposlene.
Temelj zakona je prostovoljnost pri udeležbi delavcev pri dobičku, je poudaril Lahovnik, ki je kot pomemben konceptualni premik označil tudi dejstvo, da družbe v skladu z novim zakonom lahko izplačujejo tudi bilančni dobiček.
Člani matičnega odbora so predlog zakona načelno večinoma podprli, saj so se strinjali, da je bil odziv podjetij do sedaj skromen. Po izračunih poslanca Vilija Rezmana je bilo pri delitvi dobička v letu 2008 udeleženih le 0,29 odstotka vseh zaposlenih v gospodarstvu, razdeljenega pa je bilo 0,18 promila celotnega dobička.
Predstavnik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Marjan Urbanč je poudaril, da so sindikati v vsaj polovici srednjih in velikih podjetjih predlog za udeležbo delavcev pri dobičku podali, vendar odziv delodajalcev pogosto ni bil zadosten.
Predstavnik delodajalcev, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole, pa je poudaril, da so se delodajalci proti delitvi dobička odločali predvsem zaradi zahtevnosti postopka, nejasnosti glede registra in negotovosti, saj je bilo izplačilo brez obdavčitve mogoče šele čez tri leta. Po njegovih besedah so se v številnih podjetjih delodajalci in delavci skupaj odločili za druge oblike nagrajevanja.
Kot je bilo pričakovano, se je najbolj živahna razprava razvila okoli dveh dopolnil k tretjemu členu zakona, s katerima so predlagatelji želeli v zakon vnesti določilo o obvezni udeležbi pri dobičku.
"Če je ureditev v zakonu tako dobra, kot pravimo, da je, je obveznost dejansko neproblematična," je izpostavil poslanec SD Bojan Kontič. Če namreč verjamemo, da bo zakon prinesel delitev dobička, se lahko zapiše tudi obveznost. Če ne verjamemo, da bo do delitve dobička prišlo, pa se hudo sprenevedamo, je poudaril. "Če bo prostovoljno, bomo delili dobiček, če bo obvezno, pa ga ne bomo delili. Ta zadeva ne pije vode," je menil. "Prostovoljnost do sedaj ni rodila sadu," pa je izpostavil Rezman.
Na drugi strani so tako delodajalci kot nekateri poslanci zagovarjali načelo svobodne podjetniške pobude. Poslanec SDS Andrej Vizjak je izpostavil, da predlagano dopolnilo tudi tepta socialni dialog, saj ni usklajeno s socialnimi partnerji, parlamentarna zakonodajno-pravna služba pa je izrazila pomisleke, kaj bi sprejetje takšnega dopolnila prineslo za druge dele zakona, na primer določila o pogodbi in njenem sklepanju.
Poslanec Zaresa Lojze Posedel je odboru predlagal, naj se sprejme zakon v obliki, kot ga je predlagalo ministrstvo, nato pa naj se v letu dni spremlja njegovo uresničevanje in zatem presodi, ali ga je potrebno spreminjati.
Vendar pa so člani odbora DZ za gospodarstvo z devetimi glasovi za potrdili dopolnilo, ki so ga predlagale poslanska skupina SD, poslanska skupina DeSUS, poslanska skupina SNS ter poslanca Franc Žnideršič in Vili Rezman. To določa, da se mora, če skupščina sprejme sklep o delitvi več kot 25 odstotkov bilančnega dobička, del dobička, namenjenega za razdelitev, obvezno nameniti delavcem. Del dobička, ki se v tem primeru deli delavcem, ne sme biti manjši od 25 odstotkov celotnega bilančnega dobička, namenjenega za razdelitev.
Člani odbora so nato potrdili še večino drugih predlaganih dopolnil ter vse člene v celoti, vendar, kot je dejal predsednik odbora za gospodarstvo Matjaž Han, "nihče ne ve, kaj se bo s tem zakonom dogajalo". Minister Lahovnik je sicer za STA napovedal, da bo do plenarne seje pripravljeno uskladitveno dopolnilo, ki bo odpravljalo notranje neskladnosti v zakonu.
