c S

Podatki o delu sodišč za lani kljub večjemu pripadu kažejo zmanjšanje nerešenih zadev

08.04.2010 07:47 Ljubljana, 07. aprila (STA) - Preliminarne analize o delu sodišč v letu 2009 kažejo, da je bil v tem letu pripad novih zadev na sodiščih največji v zadnjih dvajsetih letih, kljub temu pa je število nerešenih zadev najmanjše po letu 1996. Rezultate dela so na vrhovnem sodišču danes pregledali na delovnem sestanku, ki se ga je udeležil tudi pravosodni minister Aleš Zalar.

Pravosodni minister je bil namreč kot gost povabljen na delovno srečanje začasne predsednice vrhovnega sodišča Alenke Jelenc Puklavec, predsednika sodnega sveta Branka Masleše in predsednikov višjih sodišč.

Po sestanku je minister, ki je edini stopil pred novinarje, poudaril, da podatki sicer še niso dokončni, vendar že odkrivajo določene trende. Kot je povzel, se nadaljuje sistematično skrajševanje povprečnega časa reševanja zadev v slovenskem sodstvu, pa tudi obvladovanje pripada zadev in to kljub temu, da se povečuje tudi pripad zadev. Sodišča po njegovih besedah s povečano produktivnostjo zmanjšujejo število nerešenih zadev - lani konkretno za 13 odstotkov.

Med ugotovitvami današnjega sestanka je minister izpostavil, da je finančna in gospodarska kriza imela določen vpliv tudi na obseg novih zadev, ki prihajajo na sodišča, da se plačilna nedisciplina prenaša tudi v sodne spore in da to povzroča dodatno obremenitev zlasti sodne izvršbe in gospodarskih oddelkov okrožnih sodišč.

"Prav ti gospodarski oddelki okrožnih sodišč in tudi sicer pravdne zadeve okrožnih sodišč so tisto področje, ki terja posebno pozornost sodstva in ministrstva za pravosodje," je poudaril Zalar. Danes so se tako po njegovih navedbah dogovorili za nekatere konkretne ukrepe. Med drugim bo ministrstvo opravilo obširnejši pregled poslovanja izvršiteljev. Po podatkih vrhovnega sodišča se namreč ta trenutek pri izvršiteljih nahaja okoli 145.000 zadev, kar je po skupni oceni previsoko.

Dogovorili so se tudi, da bo vrhovno sodišče v sodelovanju z ostalimi sodišči analiziralo strukturo zadev v gospodarskih sporih. Predsedniki višjih sodišč pa bodo opravili tudi ustrezna posvetovanja na svojih območjih glede kadrov in na tej podlagi bodo predlagali določene okrepitve zlasti na gospodarskih, pa tudi pravdnih oddelkih okrožnih sodišč. Vendar, k temu dodaja Zalar, so se zavezali, da to ne bo pomenilo povečevanja skupnega števila sodnikov v sodstvu.

Po Zalarjevih besedah so se tudi dogovorili, da je zelo smiselno nadaljevati s koncentracijo pristojnosti v določenih vrstah zadev pri posameznem pritožbenem sodišču. Ob tem je napovedal, da bo ministrstvo verjetno v tednu ali dveh vladi v odločanje predložilo zakon o finančnem poslovanju, ki bo med drugim predvidel uvedbo izključne stvarne in krajevne pristojnosti pritožbenega sodišča v Ljubljani za vse postopke, ki izvirajo iz stečajev.