Minister za zdravje Borut Miklavčič je v uvodnem nagovoru javne predstavitve mnenj ocenil, da je s predvidenimi rešitvami znotraj predlaganega zakona podana ustrezna pravna podlaga za novo organiziranost javne zdravstvene dejavnosti pri nas, ki bo šla v korist zavarovanih oseb.
Na mnoge očitke, da zakon ni reformen in da so potrebne bolj radikalne spremembe, Miklavčič odgovarja, da je "potrebno računati z realnostjo in dejstvom, da v zdravstvenem sistemu revolucionarne spremembe niso možne ali da lahko celo vodijo v zlom sistema". V tej fazi je zato pripravljen predlog, za katerega ministrstvo za zdravje ocenjuje, da je izvedljiv, je dejal minister v odstopu.
Akademik in predsednik državne komisije za medicinsko etiko Jože Trontelj je bil kritičen predvsem do določb zakona, ki predvidevajo prostovoljno članstvo v zdravniški zbornici. Glede prostovoljnega članstva v zbornici meni, da bi opustitev obveznega članstva zbornici odvzela vzvode za opravljanje nalog v stroki. Brez ustreznih pooblastil pa po njegovem mnenju ne bi mogla kompetentno opravljati dejavnosti, ki jih ne more nihče drug razen zdravništva samega, to je licenciranja, vodenja registra zdravnikov in zobozdravnikov in vodenja specializacij.
Po njegovem mnenju bo v primeru neobveznega članstva zbornica razpadla na več delov, ki bi skrbele za parcialne cehovske interese in se oddaljile od nenadomestljivih javnih funkcij za zdravstvo in bolnike v celoti, s čimer bi na koncu izgubili predvsem bolniki. Tako se pridružuje izvedenskem mnenju Rajka Pirnata, da bi odprava obveznega članstva v zdravniški zbornici povzročila vrsto daljnosežnih in resnih protiustavnih posledic.
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Gordana Živčec Kalan meni, da je neobvezno članstvo v zbornici slaba rešitev za sistem. Ocenjuje, da je to korak nazaj in gre izven okvira evropskega pravnega reda, evropskih usmeritev in izkušenj. Pri zdravniški zbornice ne gre samo za stanovsko organizacijo, ampak bistveno več, poudarja predsednica. Gre za širši interes splošne javnosti in za javna pooblastila, ki jih izvaja zdravniška zbornica in jih izvaja v javnem interesu, je dejala.
Glede določitve, da nadzor nad delom zdravnikov ostaja v rokah zbornice, Živčec Kalanova postavlja retorično vprašanje: "Kdo lahko ocenjuje kakovostno delo zdravnikov, če ne zdravniki sami?" Ob tem poudarja, da ima tudi danes ministrstvo možnost, naročiti zbornici svoje eksterne in ekspertne nadzore, ki jih izvede zbornica. Je pa razočarana, ker ne poteka dobro komunikacija v kombinaciji strokovnih in upravnih nadzorov, ki bi po njenem mnenju prinesli novo dimenzijo v nadzorovanju. "Upravni nadzori so šepavi, to ugotavljamo vsi," je dejala.
Sanela Sinanovič, ki se je predstavila kot študentka Fakultete za državne in evropske študije in kot borka za človekove pravice, izpostavlja, da je pri sprejemanju zakona potrebna vključitev širše javnosti v pripravo zakona. Po njenem prepričanju predlog zakona ne upošteva javnega interesa, prinaša tržne mehanizme v zdravstveni sistem in bo omogočil popolno privatizacijo zdravstvenih domov, bolnišnic in opreme v njih.
Borka za človekove pravice tudi predlaga, naj se zviša število vpisnih mest na medicinske fakultete, če v Sloveniji primanjkuje zdravnikov. Obenem pa je prepričana, da bo predvideno samoplačništvo legaliziralo delitev državljanov na dve kategoriji, kar bo po njenem mnenju podaljšalo čakalne vrste, pomeni pa tudi kršenje ustave. Zato predlaga, da se zakon umakne, ker ni primeren za nadaljnjo razpravo.