"V Sloveniji pričakujemo nekatere delegacije iz Libije v aprilu, ki so za naše sodelovanje pomembne, zato smo pripravljeni s to skupino držav iti v to varianto," je povedal minister. "Zgodilo se nam je že, da naši poslovneži niso dobili vizumov za obisk Libije za podpis ene konkretne pogodbe in to je že zelo realna posledica spora med Švico in Libijo," je pojasnil.
Izdajanje vizumov za Libijo, omejenih na določene schengenske države, je po Žbogarjevih besedah v skladu s schengenskim sporazumom in bo mogoče po 5. aprilu. Tako je Slovenija danes na zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju potrdila, da bo izdajala te vizume, če rešitve vizumskega spora med Švico in Libijo do takrat ne bo.
Vodja slovenske diplomacije pričakuje, da bi taka rešitev Libijo vsaj začasno zadovoljila in da bi libijske oblasti v zameno za to, da bi Slovenija izdajala vizume za državljane Libije za vstop v Slovenijo, recipročno izdajale vizume za slovenske državljane.
Minister Žbogar ni želel biti konkreten glede pogodbe, ki je zaradi švicarsko-libijskega spora ni bilo mogoče podpisati, je pa še pojasnil, da je Slovenija šele lani ob obisku predsednika vlade Boruta Pahorja v Libiji začela gojiti bolj intenzivne stike s to državo.
Takrat so se začeli številni procesi gospodarskega sodelovanja med državama, in če želi Slovenija te procese nadaljevati, kot je bilo dogovorjeno, po Žbogarjevih besedah potrebuje možnost, da lahko slovenski poslovneži potujejo v Libijo in obratno.
Minister je ob tem poudaril, da ne glede na mnenje o samem švicarsko-libijskem sporu vendarle ni primerno, da je bila EU "na tak način potegnjena v sankcije proti Libiji, ne da bi bila o tem obveščena vnaprej ali da bi se imela možnost o teh sankcijah izreči".
V skupini držav, ki so pripravljene uvesti teritorialno omejene vizume za Libijo, če Švica ne bo rešila spora z Libijo, zaradi katerega so libijske oblasti prekinile izdajanje vizumov državljanom schengenskih članic, so poleg Slovenije še Malta, Italija, Španija, Portugalska in Ciper.
Ta skupina je danes na zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju opozorila na to, da se je bilateralni problem med Libijo in Švico razširil na problem EU z Libijo.
Minister Žbogar je ob tem sicer danes poudaril, da si Slovenija seveda želi rešitve problema, da bi Švica čim prej umaknila črni seznam libijskih predstavnikov, za katere je prepovedala izdajanje vizumov. Pogajanja o tem se nadaljujejo v torek.
Vizumska trenja med Libijo in Švico so se začela po izbruhu "afere Hanibal". Gre za libijsko-švicarski diplomatski spor zaradi aretacije Hanibala Gadafija in njegove žene v ženevskem hotelu julija 2008, ker naj bi grdo ravnala s hotelskim osebjem.
Obtožbe proti Hanibalu Gadafiju so nato opustili, vendar se je Gadafijeva družina zaradi incidenta umaknila iz švicarskih bank in prekinila dobavo nafte, poleg tega so v Libiji zadržali dva švicarska poslovneža. Švica je nato omejila izdajanje vizumov visokim libijskim predstavnikom, Libija pa prekinila izdajanje vizumov za državljane schengenskih članic.
Schengenski prostor brez nadzora na notranjih mejah EU ima 25 članic. Med njimi je 22 članic EU - vse razen Velike Britanije, Irske, Cipra, Romunije in Bolgarije, ter tri nečlanice - Švica, Islandija in Norveška.