"Zakon o delovnih razmerjih je bil nazadnje prenovljen dve oz. tri leta nazaj ob soglasju socialnih partnerjev. Na tej podlagi bi človek pričakoval, da to pomeni tudi zavezo posameznih socialnih partnerjev in konkretno vsakega posebej znotraj tega, da se bodo zakona in dogovorjenih pravil tudi držali," je v sklopu pogovora za STA dejal minister za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ).
Odgovornost je tako po njegovih ocenah deljena. Ko se pojavi problem na relaciji zaposleni delodajalec, je treba pogledati, kaj piše v delovni pogodbi. V tej je navedeno tudi pristojno sodišče, ki odloča v primeru kršitve delovne pogodbe, pojasnjuje.
Primeri, ki jih imamo, pa po Svetlikovih besedah kažejo, da se preprosto že na tej ravni ni ustrezno reagiralo. Delavci, v njihovem imenu pa sindikat, "bi se morali na podlagi sklenjenih delovnih pogodb v primeru kršitev obrniti na sodišča in tožiti. Ministrstvo preprosto mimo tega, kar zakon ureja, ne more iti".
Drugo pa je vprašanje, nadaljuje Svetlik, ali ti primeri nakazujejo, da bi bilo treba zakonodajo drugače urediti, denimo poostriti sankcije, dati inšpekciji večja pooblastila. Na ministrstvu menijo, da bi bilo treba v prihodnje narediti kar nekaj teh potez, načrtujejo spremembo zakona o delovni inšpekciji. To pa ni edina inšpekcija za urejanje tega področja, je poudaril Svetlik.
Pogledati je treba tudi širšo zakonodajo, denimo zakon o gospodarskih družbah. Pri tem so se, kot pravi, zelo trudili, da bi olajšali ustanavljanje novih podjetij, "pa smo bili morda premalo pazljivi. Podjetje se lahko registrira v izredno kratkem času, a se lahko ta institut tudi zlorablja".
Lastnik ga pripelje v izgubo, ne poplača dolgov, ga zapre in ustanovi novo podjetje. Žrtve so upniki, med katerimi so tudi delavci, je pojasnil minister. Ta sistem bo treba po njegovih ocenah bolj pozorno pregledati in zakonodajo ustrezno spremeniti.
Svetlik je odgovoril tudi na vprašanje, ali se mu zdi potrebna sprememb določba, da delavec migrant dobi stalno dovoljenje za delo, če najmanj dve leti dela pri istem delodajalcu. Kot je dejal, to ni nujno, "problem je le, da se za pridobitev osebnega dovoljenja za tri leta zahteva delo pri enem delodajalcu za toliko časa".
Je pa stvar njihove presoje, nadaljuje, kaj se jim v tem primeru bolj splača. Očitno si delavci želijo, vsaj tako bi lahko sklepali, da bi z neprekinjenim delom pri tem delodajalcu prišli do možnosti osebnega dovoljenja za tri leta, je še ocenil minister.
STA bo v torek objavila pogovor z ministrom o zakonu o malem delu.
