Na spletni strani objavljen osnutek zakona z nekaterimi manjšimi spremembami vsebuje podobne rešitve, kot jih je ministrstvo za pravosodje že predstavilo v javnosti.
Med najpomembnejšimi spremembami je zagotovo sprememba 162. člena, ki določa, da ustavno sodišče prosto odloča, katere pobude in ustavne pritožbe bo sprejelo v obravnavo. Vendar pa bo treba za njeno polno uveljavitev prej spremeniti zakon o ustavnem sodišču, kar mora sicer po določbah osnutka državni zbor storiti v enem letu.
Ena izmed večjih sprememb predvideva, da lahko o zakonskih predpisih, pri katerih pride do konflikta med občinami in državo, odločajo tudi druga sodišča.
Ob tem spremenjeni 161. člen ustavnemu sodišču še vedno omogoča, da posamezen zakon razveljavi, če ugotovi, da je v neskladju z ustavo. Dokončen prenos pristojnosti presoje zakonov, ki zadevajo razmerja med občinami in državo, bo sicer moral državni zbor urediti s posebnim zakonom, ki ga morata podpreti dve tretjini poslancev.
Nova alineja k 160. členu določa, da ustavno sodišče odloča tudi po pritožbah pri odločitvi glede potrditve mandatov članov državnega sveta, poslancev v evropskem parlamentu in predsednika republike. Do zdaj je namreč ta določba veljala le za mandate poslancev DZ.
S spremenjenim 162. členom bi v ustavo zapisali, kdo vse lahko kadar koli zahteva oceno ustavnosti zakona v postopku pred ustavnim sodiščem. To bi lahko storili tretjina poslancev, državni svet, vlada, varuh človekovih pravic (če bi ocenil, da zakon posega v človekove pravice), samoupravna lokalna skupnost in reprezentativni sindikat za območje države, po eni izmed variant pa tudi predsednik republike.
Oceno ustavnosti oziroma zakonitosti posameznega podzakonskega predpisa, akta lokalne skupnosti ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, pa bi lahko zahtevali državni zbor, vlada, varuh človekovih pravic, samoupravne lokalne skupnosti, reprezentativni sindikati in župani.