Kot je uvodoma pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Darja Radić, je bil energetski zakon doslej spremenjen trikrat, nazadnje v letu 2008. Kljub temu, da je od zadnje spremembe minilo le dobro leto dni, pa so se po mnenju Radićeve pokazali razlogi za dodatne spremembe in dopolnitve zakona. Te se nanašajo predvsem na nekatere slabe rešitve veljavnega zakona glede gradnje in vzdrževanja energetske infrastrukture ter izvajanja javnih služb na področju energetike, poleg tega pa tudi na manjše administrativne ovire.
Med ključnimi spremembami zakona je Radićeva izpostavila poenostavitev postopka za obratovanje malih elektrarn na objektih, uvedbo t.i. učinkovite dividende pri varčevanju z energijo v javnem sektorju, predpis energetskega knjigovodstva in letnih ciljev energetske učinkovitosti v javnem sektorju ter določitev ukrepov za učinkovito izvajanje nadzora nad delovanjem trga z energijo.
Novela zakona poleg tega predvideva uvedbo obveznih rezerv, tudi za sisteme daljinskega ogrevanja s toploto, in vrstnega reda odklopov elektrike v primeru krize ter odpravlja vrsto nejasnosti pri umeščanju energetskih objektov v prostor. Ob tem novela po besedah Radićeve predpisuje občinam, da morajo v svojih aktih obvezno zagotoviti oskrbo s toploto z uporabo obnovljivih virov energije in energetsko učinkovitejšimi rešitvami.
Člani odbora posameznim amandmajem k noveli zakona niso namenili posebej poglobljene razprave in so po nekaterih pojasnilih Radićeve in državnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor Janeza Kopača novelo zakona skupaj z amandmaji soglasno potrdili.