Z zakonom naj bi razširili vrsto storitev za tiste, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, čim več podpore in pomoči pa naj dobili v domačem okolju. Socialno in zdravstveno oskrbo naj bi združil v celoto.
Na ministrstvu so zakon napovedovali že dlje časa, vendar pa je bil po njihovih opozorilih ključen problem pri sredstvih. Večkrat so izrazili oceno, da bo verjetno treba narediti prerazporeditve znotraj proračuna, poleg tega pa naj bi bilo treba kombinirati javne in zasebne vire. O tem, da bi uvajali nov prispevek v ta namen in bi se plače dodatno obremenile, pa naj ne bi razmišljali.
Z zakonom naj bi poskrbeli za učinkovit in pravičen sistem, v katerem naj bi pomoči potrebni dobili ustrezno podporo, ki pa ne bo v celoti odvisna le od njihove trenutne plačilne sposobnosti. Tu je po opozorilih predstavnikov ministrstva zelo pomembna solidarnost med generacijami in znotraj generacij.
Opozarjajo, da bo treba več narediti tudi na področju preventivnih ukrepov, da bi bilo tveganja za trajno odvisnost od pomoči čim manj.
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije opozarjajo, da mora zakon urediti področje oskrbe dolgotrajno odvisnih od tuje nege in pomoči enotno ne glede na to, na katero področje posamezna od izvedenih storitev sodi.
V YHD - Društvu za teorijo in kulturo hendikepa menijo, da je prav, da se ohrani možnost izbire - bodisi med osebno asistenco bodisi med storitvami po zakonu o dolgotrajni oskrbi.
V Zvezi društev upokojencev Slovenije pa poudarjajo, da bo moral zakon urediti mrežo izvajalcev, zagotoviti kakovost storitev in financiranje, osnovni princip pa mora biti solidarnost.
V zvezi opozarjajo, da zdaj npr. v Ljubljani le še 15 odstotkov storitev pomoči na domu opravi patronažna služba, medtem ko je bil ta odstotek v preteklosti tudi že 80-odstoten.
Po ocenah Eurostata v Sloveniji pomoč druge osebe potrebuje 60.000 ljudi. Vse to je povezano z naraščanjem stroškov za izvajanje dolgotrajne oskrbe, opozarjajo na ministrstvu.
Kmalu naj bi predstavili tudi predlog zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki naj bi socialno pomoč razdelil na začasno in trajno, kot so konec lanskega leta napovedali na predstavitvi programa dela za leto 2010.
Poleg tega napovedujejo predstavitev predloga zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki bo vpeljal enotno vstopno točko. Vlada je januarja že sprejela koncept za program projektov eSociala, ki je po opozorilu njegovih pripravljavcev, ministrstev za javno upravo in za delo, ključen za uveljavitev enotne vstopne točke.
Omenjeni program bo po napovedih omogočil prenovo sistema za določanje in izvajanje socialnih transferjev, in sicer z informacijsko podporo pri ugotavljanju gmotnega položaja ljudi, med katerimi so določene povezave.
Z eSocialo naj bi povečali sledljivost in učinkovitost porabe javnih sredstev, namenjenih za socialne transferje. Poleg tega naj bi tudi zmanjšali možnost za zlorabe sistema socialnih transferjev z navzkrižnim povezovanjem oseb in pravic.
Med zakoni s socialnovarstvenega področja napovedujejo še zakon o socialnovarstveni dejavnosti, ki bo uredil reorganizacijo centrov za socialno delo. Ta je po mnenju ministrstva nujna tudi glede na predlog družinskega zakonika, ki ga je vlada že pripravila za obravnavo v državnem zboru.
