Uredba o ukrepih za pridelavo gensko spremenjene koruze določa ukrepe za pridelavo gensko spremenjene koruze, so sporočili s kmetijskega ministrstva in dodali, da so v tem trenutku za komercialno pridelavo v EU dovoljene le sorte gensko spremenjene koruze MON810, ki so vpisane v skupni katalog poljščin EU.
V uredbi je med drugim opredeljena širina varovalnega pasu za pridelavo gensko spremenjene koruze, podrobneje sta opredeljena tudi zadrževalni in pribežališčni pas. Širina varovalnega pasu je 600 metrov, ne glede na način pridelave na sosednjih njivah, ki pa se v primeru vzpostavitve zadrževalnega pasu lahko ustrezno zmanjša. Štiri vrste gensko nespremenjene koruze okrog posevka gensko spremenjene koruze nadomesti šest metrov varovalnega pasu, vendar pa ne več kot 300 metrov.
V uredbi navedeni ukrepi naj bi preprečevali prisotnost gensko spremenjene koruze v kmetijskih rastlinah in pridelkih, pridelanih na konvencionalni, ekološki ali drug način brez uporabe gensko spremenjenih organizmov (GSO), zaradi pridelave gensko spremenjenih rastlin.
Vlada je poleg tega sprejela uredbo o določitvi prispevka za pridelavo gensko spremenjenih rastlin in odškodnin za nenamerno prisotnost GSO. Ta med drugim določa odškodnine, ki so nastale zaradi nenamerne prisotnosti GSO v kmetijskih rastlinah in pridelkih. To pomeni, da je do prisotnosti GSO v pridelku prišlo kljub upoštevanju vseh določb zakona o soobstoju in podzakonskih predpisov na njegovi podlagi.
Za škodo, ki nastane zaradi namerne prisotnosti GSO v kmetijskih rastlinah ali pridelku, pa je odgovorna fizična ali pravna oseba, ki je škodo povzročila. V tem primeru se uporabljajo določbe obligacijskega zakonika o krivdni odškodninski odgovornosti.
Prispevek je določen v evrih na hektar, in sicer v višini 15 odstotkov od zneska regionalnega plačila, določenega za hektar njivske površine. Višina prispevka, izračunanega na podlagi te metodologije, bi v tem trenutku tako znašala 49,80 evra na hektar. Pridelovalec mora prispevek plačati pred vpisom v register pridelovalcev gensko spremenjenih rastlin, kar je pogoj za začetek pridelave. Prispevki se zbirajo na posebni namenski proračunski postavki državnega proračuna.
Višina odškodnine za nenamerno prisotnost GSO pa je določena kot razlika med povprečno tržno vrednostjo pridelka kmetijskih rastlin, v katerem je bila ugotovljena nenamerna prisotnost GSO, in tržno vrednostjo pridelka, ki GSO ne vsebuje. Odškodnine se oškodovancu izplačajo iz omenjenih prispevkov za pridelavo.
Ker pa je izplačilo odškodnin državna pomoč, je v uredbi navedena prehodna določba, da se določeni členi začnejo uporabljati po tem, ko Evropska komisija sprejme odločitev, ali je državna pomoč upravičena. Slovenija je uredbo že posredovala komisiji.
Na podlagi zakona o soobstoju bosta sicer do predvidoma 1. junija letos pripravljena tudi dva pravilnika. Pravilnik o registru pridelovalcev gensko spremenjenih rastlin bo med drugim podrobneje urejal način vložitve prijave za njihovo pridelavo, pravilnik o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja s področja pridelave in ravnanja z gensko spremenjenimi rastlinami pa bo določal pogoje, podrobnejšo vsebino, program in višino stroškov osnovnega usposabljanja.
