c S

Nevladne organizacije nezadovoljne z vlado glede urejanja njihovega statusa

05.02.2010 14:30 Debeli rtič, 05. februarja (STA) - Predstavniki nevladnih organizacij so na okrogli mizi na sedmem Slovenskem kongresu prostovoljstva na Debelem rtiču izrazili nezadovoljstvo nad odzivom vlade glede sistemskega urejanja statusa nevladnih organizacij. Na ministrstvu za javno upravo napovedujejo, da bo zakon o prostovoljstvu, ki bi ga sicer morali sprejeti lani, pripravljen septembra.

Politične volje za celovito ureditev statusa nevladnih organizacij v preteklosti ni bilo in je tudi še vedno ni, poudarja Goran Forbici iz Centra nevladnih organizacij Slovenije. Nevladne organizacije tako še vedno čakajo na odgovor vlade na memorandum, ki so ga predsedniku vlade Borutu Pahorju predale februarja 2009 in v katerem so podale predloge za celovito ureditev nevladnega sektorja.

"Zakon o prostovoljstvu je v pripravi," pojasnjuje Tina Teržan z ministrstva za javno upravo. Januarja oblikovana delovna skupina, v kateri so poleg vladne strani tudi predstavniki nevladnih organizacij, je po njenih besedah že začela z delom. Zakon bo po navedbah Teržanove urejal status prostovoljnega dela in finančne ugodnosti, povezane s prostovoljnim delom.

"Zakon bi moral reševati ključne probleme, s katerimi se prostovoljstvo srečuje," meni državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Jožef Školč. Zakon bi po njegovem moral opredeliti, kdaj je prostovoljstvo v javnem interesu, in rešiti vprašanje zavarovanja, odgovornosti prostovoljcev in stroškov, povezanih s prostovoljnim delom.

Zgolj zakon o prostovoljstvu pa za celovito ureditev razmer ne bo dovolj, ob tem poudarjajo predstavniki nevladnih organizacij. Po mnenju Senke Vrbice iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij bi morala družba postati bolj občutljiva, da bi se prispevek prostovoljstva priznal. Prostovoljec v naši družbi še vedno pomeni bedaka, ne pa kakovosti, poudarja.

Obenem z zakonom o prostovoljstvu bi bilo treba ustrezno spremeniti druge zakone, predvsem zakon o zavodih, o društvih in ustanovah, opozarja Forbici. S tem bi po njegovem mnenju olajšali delovanje nevladnim organizacijam in odpravili administrativne ovire.

"Potrebna bi bila jasnejša vizija financiranja nevladnega sektorja, spodbudnejši finančni ukrepi, več denarja in bolj transparentno razdeljevanje," še poudarja Forbici. Država bi po njegovem morala sprejeti tudi jasnejšo politiko zaposlovanja v nevladnih organizacijah. Vlada se je k ustreznim ukrepom, ki bi razvoj nevladnih organizacij privedli na stopnjo, primerljivo v drugih državah EU, zavezala tudi v koalicijski pogodbi, zaključuje Forbici.