Državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar je kot najpomembnejšo novost predlogov novel zakona o javnem naročanju in zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem in transportnem področju ter na področju poštnih storitev izpostavila spremembe pri postopkih oddajanja t.i. naročil male vrednosti. Prag za blago in storitve se zvišuje z 10.000 na 20.000 evrov, za gradnje pa z 20.000 na 40.000 evrov, je povedala ter napovedala še ukinitev postopka zbiranja treh ponudb.
Po novem bo namreč tudi v primeru naročil male vrednosti obvezna objava na portalu javnih naročil. Vlada je takšno ravnanje uvedla že lani in rezultati so bili po besedah Kamnarjeve dobri, zato misli, da bo ta rešitev pomenila pomembno izboljšanje sistema, zlasti z vidika odpiranja konkurence in zniževanja cen.
Z vidika izboljšanja plačilne discipline je pomembna novost obveza, da se razmerje med glavnim izvajalcem in podizvajalcem jasno uredi, tako v smislu vrste posla kot rokov njihove izvedbe in plačil.
Poleg tega bo naročnik lahko neposredno plačal podizvajalcu, je povedala Kamnarjeva. Borut Sajovic (LDS) je novost pozdravil z besedami, da bo "leto, v katerem živimo, poleg drugih težav zagotovo zaznamovala tudi težava na področju gradbenega sektorja", zato naj bi s predlaganimi spremembami dosegli, da bodo tisti, ki delo opravijo pošteno in kakovostno, tudi pošteno nagrajeni.
Z novelama zakonov se ureja tudi seznam ponudnikov z negativnimi referencami. Na seznam se bo po zaključenem postopku prekrška, ki ga bo vodila državna revizijska komisija, vpisalo ponudnike, ki so podali neresnične izjave. Novost so še posebej pozdravili v SNS. "To je po naši presoji najmočnejši element predloga novele zakonov, ki bo verjetno lahko naredil največ reda na tem področju," je dejal Bogdan Barovič.
Po novem bo lahko naročnik po oddaji javnega naročila odstopil od podpisa pogodbe, če predmeta javnega naročila ne potrebuje več ali zanj nima več zagotovljenih sredstev. Slednja možnost se zdi poslancem SDS nerazumljiva, saj mora naročnik, kot je dejal Rado Likar, sredstva prej okvirno opredeliti v proračunu in ima torej denar zagotovljen.
Medtem ko je zdaj v primeru ekonomsko najugodnejše ponudbe določeno, da mora biti delež cene ne glede na vrsto in vrednost ostalih meril najmanj 60-odstoten, pa se z novelama zakonov ta določba odpravlja, določitev meril ter s tem povezano odgovornost pa prepušča naročniku samemu. Radovanu Žerjavu (SLS) se je zdela ta rešitev sporna, saj se lahko zgodi, da se cena sploh ne bo upoštevala, nasprotoval ji je tudi Zvonko Černač (SDS). "S tem se odpirajo možnosti za koruptivna in klientelistična dejanja," je dejal.
Kamnarjeva je ukinitev fiksnega razmerja med ceno in drugimi merili pojasnila s sledenjem smernicam Evropske komisije, po katerih naj bi kakovost pri izbiri ponudnikov igrala bolj pomembno vlogo. Poleg tega bi morala imeti večjo težo pri izbiri ponudnika tudi okoljska merila, je menila. Trenutno je sicer cena izključno merilo pri izbiri ponudnika v primeru dobrih treh četrtin oddanih javnih naročil.