Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v uvodnem nagovoru poudaril, da je "ta trenutek navdihujoč rezultat bolečih prizadevanj", so sporočili ZN. Predstavnikom držav je dejal, da so v Marakešu zato, ker priznavajo pomen tega dogovora kot načrta za preprečevanje trpljenja in kaosa ter za zagotovitev sodelovanja, ki bo koristilo vsem.
Nemška kanclerka Angela Merkel, ki se je osebno udeležila konference v Marakešu, pa je poudarila, da je probleme, kakršen so migracije, mogoče reševati le z mednarodnim sodelovanjem, ne pa vsaka država po svoje. Vprašanja migracij je treba pravno urediti, naše državljane pa zaščititi z bojem proti nezakonitim migracijam, je dejala, kot poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Merklova je tudi ocenila, da gre pri nasprotovanjih, ki smo jim bili priča pred sklenitvijo tega dogovora, za poskus nasprotovanja mednarodnemu reševanju kriz. Nezakonite migracije po eni strani res vzbujajo velike strahove, ki jih zdaj nasprotniki tega dogovora izkoriščajo za širjenje lažnih informacij, je dejala. "A v bistvu gre pri tem nasprotovanju dogovoru in njegovemu pomenu za nasprotovanje načelu multilateralnega sodelovanja," je poudarila nemška kanclerka.
Izpostavila je še, da ta dogovor predstavlja mejnik v iskanju rešitev na problem migracij v svetu. Po njenih besedah krepi boj proti nezakonitim migracijam in tihotapljenju ljudi. Po drugi strani pa so migracije povsem normalne, "in če so legalne, toliko bolje", je dejala in dodala, da Nemčija na ta način dobiva tudi potrebno delovno silo.
Dvodnevne konference se sicer udeležujejo predstavniki več kot 150 držav članic ZN. Več jih zastopajo voditelji držav. Ob nemški kanclerki sta v Marakešu na primer tudi španski premier Pedro Sanchez in grški premier Aleksis Cipras.
K dogovoru je pristopila tudi Slovenija, ki jo na konferenci zastopa državni sekretar na notranjem ministrstvu Sandi Čurin.
Dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah je prvi medvladni dogovor o migracijah na mednarodni ravni, ki vsebuje 23 ciljev za boljše upravljanje migracij v interesu držav, migrantov in skupnosti, ki jih gostijo.
Julija ga je podprlo vseh 193 članic ZN, razen ZDA, ki so se iz pogajanj umaknile že decembra lani. K dogovoru med drugim danes po napovedih niso pristopile ZDA, Avstrija, Češka, Latvija, Poljska in Madžarska. Kot razloge za umik so navedli predvsem to, da izenačuje zakonite in nezakonite migracije ter posega v suverenost držav pri migracijski politiki.
Dogovor bo 19. decembra z resolucijo potrjen še na Generalni skupščini ZN.
V skladu z definicijo Mednarodne organizacije za migracije (IOM) so migranti vsi tisti ljudje, ki zapustijo svoj domači kraj - ne glede na razlog, trajanje in ali to storijo prostovoljno ali neprostovoljno. Po ocenah ZN je bilo leta 2017 v svetu okoli 258 milijonov migrantov.
