Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je uvodoma strnila delovanje urada v njenem mandatu, ki ga počasi končuje. Izpostavila je delo na področju delavskih pravic, pravic otrok in delovanje na področju pravosodja, pa tudi redna srečanja s predstavniki nevladnih organizacij in državljani na terenu.
Skupni izziv evropskih varuhov človekovih pravic je po navedbah Nussdorferjeve predvsem ohranjanje dostojanstva človeka. "Boj mora potekati vsak dan in na vseh nivojih. Hudo je predvsem to, da se tolažimo, da je drugje še slabše," je poudarila. Opomnila je tudi, da se posameznikove pravice končajo tam, kjer se začnejo pravice drugega.
Sprejem Splošne deklaracije človekovih pravic je za svetovalca predsednika republike in nekdanjega ustavnega sodnika Ernesta Petriča eden temeljnih premikov v zgodovini človeštva. "Sprejem deklaracije je sledil grozoviti moriji druge svetovne vojne, tistemu grozovitemu zanikanju dostojanstva človeka, ki se je dogajalo v imenu različnih ideologij. Takrat je humanistična nota v človeški duši prevladala in prepoznala temeljne človekove pravice, ki jih suverena državna oblast ne sme nikoli pregaziti," je spomnil na dogajanje pred 70 leti.
Po njegovem mnenju so v večini držav človekove pravice vsaj na normativni ravni zaščitene, težava pa ostaja izvrševanje pravic. Na to je opozoril tudi profesor ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti Igor Kaučič. Obenem ocenjuje, da slovenska ustava prinaša "zelo soliden katalog pravic in svoboščin". Ustavo smo v 28 letih na področju pravic in svoboščin spremenili sedemkrat od siceršnjih desetih sprememb, je spomnil. A ob tem poudaril, da te spremembe kljub želji po napredku niso v ničemer pripomogle, saj "zapis pravice v ustavo še ne reši problema".
Kaučič je še opomnil, da se je koncept človekovih pravic začel kot individualne pravice človeka, v zadnjem času pa so v ospredju kolektivne pravice, ki v javnosti zbujajo simpatije, a se ob tem pozablja na nevarnosti, ki jih tudi prinašajo. Opozoril je na boj proti terorizmu, ki na primer omejujejo človekovo pravico do zasebnosti. "Države trdijo, da je individualni koncept zastarel, do česar sem zelo skeptičen. S tem je najlažje upravičiti poseg v človekove pravice," je dejal.
Petrič je poudaril tudi spreminjajoče se razmere v mednarodni skupnosti, kamor kot pomembnejši igralci prihajajo drugi kot v preteklosti, z njimi pa tudi novi civilizacijski pogledi. "Verjamem, da smo določene vrednote našega dela sveta - demokracijo, svobodo, dostojanstvo - uspeli uveljaviti kot vrednote na globalni ravni in upam, da se bo ta proces nadaljeval," je dejal.
"Dokler bomo imeli svobodo in temeljne človekove pravice, se bomo lahko s težavami soočali na demokratičen način. Če pa bi začeli verjeti, da obstajajo bližnjice z omejitvijo dostojanstva ljudi, pa bomo šli v katastrofo," je bil oster Petrič.
V razpravi je opozoril tudi na nerazumevanje vloge ustavnega sodišča. "Ustavno sodišče ni tu zato, da igra v orkestru skupaj z zakonodajno in izvršno oblastjo. Njegov smisel je, da je v nenehni opoziciji in da bo prižgalo rdečo luč, ko bodo državni organi storili korak, ki bo pomenil grobo kršitev ustave in ustavnih pravic," je še dodal.
