Glede na rezultate po preštetih skoraj 56 odstotkih glasov so volilni upravičenci podprli tri od štirih predlaganih ustavnih sprememb. S 78,3 odstotka od 24 milijonov volilnih upravičencev so Perujci podprli prepoved možnosti takojšnje ponovne izvolitve poslancev, kar pomeni, da bo 130 sedanjih poslancev ostalo brez zaposlitve po izteku mandata julija 2021.
Podprli so tudi uvedbo poostrenega nadzora nad financiranjem političnih strank in spremembe v procesu imenovanja sodnikov in tožilcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Predlog o ponovni uvedbi dvodomnega parlamenta pa so na priporočilo Vizcarre zavrnili z 81 odstotkov glasov. Njegova vlada je ta predlog sicer sprva podpirala, potem pa je podporo umaknila, ko je kongres zavrnil predlagano uvedbo kvote, ki bi zagotovila večje število poslank v parlamentu.
Kdaj bodo reforme uresničene, še ni znano.
"Danes je pomemben dan za našo demokracijo," je Vizcarra v odzivu zapisal na Twitterju.
Kongres je potrdil pripravo referenduma oktobra, potem ko je Vizcarra zagrozil, da ga bo razpustil, če ne bo podprl njegove kampanje za izkoreninjanje korupcije. Dodal je, da pomeni referendum začetek sprememb, ki jih zahtevajo za Peru in Perujce.
Perujski predsednik je ustavne reforme predlagal v odgovor na razkritja številnih primerov korupcije znotraj perujskega sodstva.
Številni korupcijski škandali sicer v tej južnoameriški državi odmevajo tudi znotraj političnih vrst. Vanje je bilo doslej vpletenih že več visokih predstavnikov države, med drugim tudi nekdanji predsedniki Alejandro Toledo, Ollanta Humala, Pedro Pablo Kuczynski in Alan Garcia.
