"Dogovor je nek okvir, ki daje napotke, priporočila, kako bo oblikovati nacionalne politike na področju migracij. V veliki meri pa evropske politike in evropske zakonodaje že upoštevajo standarde, ki so zavedeni v tem dogovoru," je povedal Čurin, ki se v imenu Slovenije udeležuje konference v Marakešu.
Tudi večina držav, med drugim slovenske sosednje države Avstrija, Madžarska in Italija, ki niso pristopile, imajo iztočnice iz dogovora oblikovane že v okviru evropske zakonodaje, je odgovoril na vprašanje, kaj to, da več držav ni pristopilo, pomeni za Slovenijo. "Kot pravim, dogovor ne bo v nikakršni meri vplival na zakonodajo nacionalnih zakonodaj, vsaj v evropskih državah," je pojasnil.
Dogovor je po Čurinovih besedah posledica obširnih in kompleksih pogajanj med več kot 180 državami, mednarodnimi organizacijami in civilno družbo. Sicer ni popoln dokument, je pa dober kompromis, katerega ključni namen je predvsem okrepiti mednarodno sodelovanje glede vseh vidikov migracij, je še povedal.
"Dogovor je sprejet s soglasjem, kar je dobra podlaga za mednarodno sodelovanje, ki je več kot potrebno, če želimo celostno in učinkovito pristopiti k migracijski problematiki," je še izpostavil. To je pomembno pri odpravljanju vzrokov migracij, preprečevanju nezakonitih migracij, trgovine z ljudmi in tihotapljenja ljudi ter upravljanja varnih in zakonitih migracij skladno z nacionalno zakonodajo, je dejal.
Slovenija je pri pristopu "izrecno upoštevala načela, kot so spoštovanje suverenosti držav, da si same določijo nacionalno politiko in zakonodajo, povezano s problematiko migracij, razlikovanje med zakonitimi in nezakonitimi migracijami ter omogočanje prisilnega vračanja, če prostovoljno ni izvedljivo," je za STA še poudaril Čurin.
Dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah je prvi medvladni dogovor o migracijah na mednarodni ravni, ki vsebuje 23 ciljev za boljše upravljanje migracij v interesu držav, migrantov in skupnosti, ki jih gostijo.
Julija ga je podprlo vseh 193 članic ZN, razen ZDA, ki so se iz pogajanj umaknile že decembra lani. K dogovoru med drugim danes po napovedih niso pristopile Avstrija, Češka, Latvija, Poljska in Madžarska. Kot razloge za umik so navedli predvsem to, da izenačuje zakonite in nezakonite migracije ter posega v suverenost držav pri migracijski politiki.
