"Desetletja po holokavstu Evropo še naprej pestijo šokantne in čedalje višje stopnje antisemitizma," je opozoril direktor FRA Michael O'Flaherty. "Države članice morajo biti pozorne na to problematiko ter okrepiti prizadevanja za preprečevanje antisemitizma in boj proti njemu. Judje imajo pravico, da živijo svobodno, ne da bi bili žrtve sovraštva in ne da bi se morali bati za svojo varnost," je opozoril v sporočilu za javnost.
Gre za ponovljeno raziskavo o Judih - največjo, kar jih je bilo do zdaj v zvezi s tem izvedenih po svetu. V spletni raziskavi, ki je potekala maja in junija 2018, je sodelovalo več kot 16.000 Judov, starih vsaj 16 let. Z rezultati je zajetih 12 držav članic, v katerih živi več kot 96 odstotkov ocenjene judovske populacije v EU - največ vprašanih je bilo iz Francije in Velike Britanije (skupaj več kot polovica vprašanih), po okoli 1000 iz Nemčije, Nizozemske in Švedske, ostali pa še iz Avstrije, Belgije, Danske, Italije, Madžarske, Španije in Poljske.
Raziskava temelji na rezultatih in mnenjih prve raziskave, objavljenih leta 2013, njeni rezultati pa kažejo, da se stopnje antisemitizma zvišujejo. Približno 90 odstotkov sodelujočih v raziskavi meni, da se antisemitizem v njihovi državi stopnjuje. Približno 90 odstotkov jih tudi meni, da je antisemitizem posebno velika težava na spletu, medtem ko jih kot pogoste vire antisemitizma približno 70 odstotkov navaja javne prostore, medije in politiko.
Približno 30 odstotkov vprašanih je že bilo žrtev nadlegovanja, pri čemer so bili najbolj prizadeti tisti, ki se jim očitno vidi, da so Judje.
Skoraj 80 odstotkov pa jih resnih incidentov niti ne prijavi policiji ali kateremu drugemu organu. Razlog za to je pogosto njihovo prepričanje, da se nič ne bo spremenilo, opozarjajo v FRA in dodajajo, da je antisemitizem očitno "tako globoko zakoreninjen v družbi, da je stalno nadlegovanje postalo del običajnega vsakdanjega življenja Judov".
Več kot tretjina se jih izogiba sodelovanju na judovskih dogodkih ali obiskovanju judovskih krajev, saj se boji za svojo varnost in se ne počuti varne. Enak delež je razmišljal celo o izselitvi.
Kot opozarjajo v agenciji FRA, bi morale članice EU nujno takoj ukrepati. Pozvali so jih k sodelovanju z judovskimi skupnostmi in organizacijami civilne družbe, da bi začeli izvajati učinkovitejše ukrepe za preprečevanje antisemitizma in boj proti njemu.
To vključuje tudi okrepitev izobraževanja o holokavstu in dejavnosti ozaveščanja, skrb za varnost judovskih skupnosti in krajev ter redno spremljanje kaznivih dejanj iz sovraštva zoper Jude. Učinkovitost zakonov in politik bi pomagale ocenjevati redne raziskave o viktimizaciji, so še pozvali v FRA.
Poleg tega bi morale vse države članice v nacionalno pravo v celoti pravilno prenesti pravo EU za zaščito žrtev in boj proti rasizmu. To bi pomagalo zagotoviti, da žrtve prejmejo podporo, ki jo zaslužijo, ter da so storilci obsojeni in da so jim naložene učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazenske sankcije. To bi po drugi strani spodbudilo žrtve in priče, da se oglasijo in prijavijo incidente, so še zapisali v sporočilu za javnost.
