Švicarska centralna banka je v začetku leta 2015 nenadoma prenehala s politiko vzdrževanja minimalnega tečaja pri 1,20 franka za evro, kar je močno prizadelo posojilojemalce v švicarskih frankih. Kmalu je nastalo Združenje Frank, ki si vse od tedaj prizadeva za sistemsko ureditev problematike. Ker te ni, spore med kreditojemalci v frankih in bankami, ki so te kredite odobrile, rešujejo sodišča.
Po podatkih Banke Slovenije so imela slovenska gospodinjstva konec novembra 2014 v švicarskih frankih za 743 milijonov evrov stanovanjskih posojil. Do konca letošnjega oktobra je številka upadla na 390 milijonov evrov, posojila z vezavo na švicarski frank pa so predstavljala 6,3 odstotka vseh stanovanjskih posojil, so za STA navedli v bančnem nadzorniku.
Kot so povedali v Združenju frank, je po besedah odvetnikov, ki zastopajo njihove člane, trenutno vloženih nekaj čez 300 tožb. Po njihovih podatkih je v spore vpletenih 15 bank, med njimi so nekatere združene, "daleč največ je avstrijskih". Številke Združenja bank Slovenije so nižje - po njihovih podatkih je tožb približno 120, po njihovih ocenah je v njih udeleženih okoli 10 bank.
Po t. i. redni sodni poti je doslej zaključen en primer. V njem je vrhovno sodišče presodilo, da je banka izpolnila pojasnilno dolžnost in pritrdilo sodiščema nižjih stopenj, ki sta presodili, da sporni kreditni pogodbi nista nični. A v tem sporu je zagovornik tožnikov že napovedal poskus presoje ustavnosti in romanje na Evropsko sodišče za človekove pravice, če bi ustavno sodišče zavrnilo sprejem.
V ostalih primerih je pričakovati, da bosta ena ali druga stran izkoristili vse pravne možnosti. Nekaj primerov je že priromalo do vrhovnega sodišča, a jih je to vrnilo v novo sojenje.
Združenje frank je pripravilo predlog zakona za sistemsko ureditev položaja kreditojemalcev v švicarskih frankih, čemur pa nasprotujejo v Združenju bank Slovenije. Menijo, da krediti v švicarskih frankih niso sistemska težava, po njihovem ima vsak primer lastne okoliščine, ki jih treba upoštevati in proučiti.
Nova vlada je po pojasnilih Združenja frank sicer izrazila interes, da bi se zadeva rešila, a trenutno vse ostaja na pozivih bankam, naj se pogajajo z združenjem. "Z ministrstvom smo v pisni komunikaciji, a se kljub pozivom še nismo uspeli sestati z ministrom," so še povedali v Združenju frank.
Na ministrstvu so na to temo povedali, da so si na sestankih z obema združenjema prizadevali, da se "pristopi k dogovornemu reševanju te problematike". Ministrstvo je izhajalo iz osnovnega stališča, da je "dogovorno reševanje v okviru institutov, ki jih omogoča veljavna zakonodaja, kot je na primer ta, ki ureja zunajsodno reševanje potrošniških sporov, primernejše kot sistemski posegi v civilnopravna razmerja".
