Dnevni red zadnjega zasedanja evropskih poslancev pred vstopom v volilno leto - evropske volitve bodo maja 2019 - je obsežen. Poleg razprave o prihodnosti Evrope s ciprskim predsednikom Nicosom Anastasiadesom ter razprave o pripravah na vrh EU ta konec tedna v Bruslju pa bo v središču pozornosti evropskih poslancev zagotovo ločitveni sporazum med EU in Veliko Britanijo.
Razpravo o brexitu v sredo dopoldne v Strasbourgu bo po pričakovanjih zaznamovala odločitev britanskega parlamenta, ki naj bi večer pred tem predvidoma glasoval o podpori dogovoru o brexitu. Od te odločitve bo odvisno, ali bo 29. marca prihodnje leto sledil "urejeni" brexit ali pa bo Velika Britanija EU zapustila brez dogovora.
Evropski parlament tokrat o ločitvenem sporazumu še ne bo glasoval - odločanje je predvideno februarja oziroma marca. Bodo pa poslanci imeli priložnost za razpravo in oceno tako dogovora, ki sta ga novembra dosegla Bruselj in London, kot tudi odločitve britanskega parlamenta. Evropski parlament, kjer je prevladujoča ocena, da je doseženi dogovor najboljši možni, sicer pred dokončnim odločanjem o sporazumu o brexitu pripravlja tudi politično resolucijo.
Ob iztekajočem se mandatu evropske poslance prihodnji teden čaka obsežen seznam glasovanj in odločitev, med drugim bodo v sredo potrjevali sporazum o prosti trgovini med EU in Japonsko. Gre za največji trgovinski sporazum, ki ga je kadarkoli podpisala EU, saj ustvarja odprto trgovinsko območje, vredno tretjino svetovnega BDP. Poslanci bodo razpravljali tudi o strateškem partnerstvu med EU in Japonsko, ki naj bi omogočilo razširitev sodelovanja tudi na druge sektorje.
Zgodovinski trgovinski sporazum, ki poleg gospodarske vrednosti prinaša tudi pomembno politično sporočilo proti protekcionizmu ZDA pod predsednikom Donaldom Trumpom, sta EU in Japonska podpisali julija v Tokiu. To je tudi prvi trgovinski sporazum, ki vključuje izrecne zaveze glede boja proti podnebnim spremembam.
V Strasbourgu bodo v sredo glasovali tudi o proračunu EU za naslednje leto. Evropski parlament bo potrjeval dogovor, ki ga je s Svetom EU dosegel prejšnji teden, in s katerim je dosegel zvišanje sredstev za program Erasmus+, podnebno zaščito, raziskave, spopadanje z migracijami in brezposelnostjo mladih. Kot poudarjajo v parlamentu, so pri zadnjem proračunu EU v tem zakonodajnem obdobju dosegli dodatnih 688,5 milijona evrov več, kot je predvideval prvi osnutek proračuna, ki ga je predlagala komisija.
Kot vsako leto bo Evropski parlament tudi tokrat na decembrskem zasedanju podelil nagrado Saharov, ki jo podeljuje borcem za človekove pravice. Prejemnik letošnje je ukrajinski režiser Oleg Sencov, ki je bil pred tremi leti zaradi obtožb o načrtovanju terorističnih dejanj proti ruski "de facto" oblasti na Krimu obsojen na 20-letno zaporno kazen. V ožjem izboru za nagrado Saharov je bilo tudi 11 nevladnih organizacij, ki v Sredozemskem morju rešujejo migrante, in Naser Zefzafi, vodja maroškega množičnega protestnega gibanja Hirak.
Sencova, ki je zaprt v Rusiji, bosta v Strasbourgu zastopala sestrična Natalija Kaplan in odvetnik Dmitrij Dinze, nagrado pa jima bo v sredo izročil predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani.
Migracije, eden največjih izzivov, s katerimi se sooča EU, bodo na dnevnem redu v Strasbourgu tudi tokrat. V četrtek je predvidena razprava o položaju migrantov na meji z Evropsko unijo v Bosni in Hercegovini, za katere je Bruselj konec novembra namenil dodatnih 500.000 evrov humanitarne pomoči. Po ocenah Bruslja je letos v BiH prišlo več kot 22.000 beguncev, prosilcev za azil in migrantov, 4000 pa jih potrebuje humanitarno pomoč.
Z migracijami je povezano tudi glasovanje o novem sistemu humanitarnih vizumov v EU. V skladu s predlaganim sistemom bi begunci lahko za humanitarni vizum EU zaprosili na veleposlaništvih ali konzulatih držav članic v tujini, dokument pa bi jim omogočil dostop na ozemlje EU z namenom zaprositi za azil. Humanitarne vize naj bi EU vzpostavila v izogib smrtim in za izboljšanje upravljanja migrantskih tokov.
Na tokratnem zasedanju bodo evropski poslanci med drugim glasovali tudi o načrtih za bolj transparentno avtorizacijo varnosti hrane EU ter o končnem poročilu posebnega parlamentarnega odbora o terorizmu. Ta opozarja na pomanjkljivosti v boju proti terorizmu tako v zakonodaji kot v praksi ter vsebuje priporočila za izboljšanje boja proti terorizmu v EU.
