Za srečanje se je odločil, potem ko se je protestov rumenih jopičev po vsej Franciji v soboto udeležilo okoli 136.000 ljudi, od tega 10.000 v Parizu. Znova je prišlo do nasilja in uporabe solzivca in vodnih topov proti protestnikom, a je bilo nasilja veliko manj kot prejšnjo soboto. Največ izgredov je bilo v Parizu, kjer so nekateri protestniki sežigali vozila in razbijali izložbe.
Do spopadov med protestniki in policijo je prišlo tudi v drugih mestih, med drugim v Marseillu, Bordeauxu, Lyonu in Toulousu.
Pariške oblasti so sporočile, da je bila na sobotnih protestih povzročena večja gospodarska škoda kot na tistih v soboto 1. decembra, ko so med drugim protestniki poškodovali Slavolok zmage. Iz varnosti so bile namreč tokrat zaprte številne trgovine, pa tudi muzeji in znamenitosti, in to v času prednovoletnih nakupov. Protesti so bili tudi bolj razpršeni, tako da je bilo več krajev v prestolnici tarča nasilja, je povedal namestnik županje Emmanuel Gregoire.
Francoski minister za gospodarstvo Bruno Le Maire je ocenil, da pomenijo nasilni protesti katastrofo za francosko gospodarstvo. Ob obisku trgovcev v Parizu je dejal, da pomenijo katastrofo za trgovino in celotno gospodarstvo, saj potekajo v obdobju, ko sicer pred prazniki cveti trgovina.
Po vsej državi so v soboto prijeli 1723 protestnikov, od katerih so jih pridržali 1220. V Parizu so prijeli 1082 protestnikov, kar je veliko več kot minulo soboto, ko so jih prijeli 412.
Notranji minister Christophe Castaner je pohvalil delo policistov, ki so preprečili stopnjevanje nasilja. Okrepljena policijska prisotnost - po državi jih je bilo nameščeno skoraj 90.000, v Parizu pa 8000 in prvič tudi 14 oklepnih vozil - je namreč preprečila razširitev nasilja, do katerega je prišlo minulo soboto, ko je bilo ranjenih več kot 280 policistov. To soboto je bilo ranjenih skupno 179 ljudi, med njimi 17 policistov.
Proteste so pripravili, čeprav je vlada izpolnila njihovo prvotno zahtevo in sporočila, da v letu 2019 ne bodo zvišali trošarin na gorivo. Precej raznorodni protestniki so namreč svoje zahteve razširili, tako da sedaj protestirajo proti visokim stroškom življenja in gospodarskim reformam predsednika Macrona, ki po njihovem mnenju koristijo samo podjetjem.
Pozivajo tudi k odstopu Macrona, ki se minuli teden ni oglasil, temveč je v prve vrste poslal premierja in notranjega ministra. Sedaj naj bi po napovedih premierja Edouarda Philippa prihodnji teden nagovoril narod in predstavil ukrepe za dialog. Philippe je tudi ocenil, da je napočil čas za dialog in da je treba znova stkati nacionalno enotnost.
Iz Elizejske palače so nato sporočili, da se bo Macron v ponedeljek sestal s predstavniki politike, gospodarstva, sindikatov in lokalnih oblasti. V "teh težkih trenutkih za narod" želi slišati njihov glas in predloge s ciljem njihove mobilizacije za delovanje, so dodali.
Dopoldne bo sprejel predsednika senata Gerarda Larchera, predsednika narodne skupščine Richarda Ferranda, predsednika Sveta za gospodarstvo, okolje in družbo Patricka Bernasconija, predstavnike lokalnih oblasti, reprezentativnih zvez sindikatov (CGT, CFDT, FO, CFE-CGE, CFTC) ter delodajalskih združenj (Medef, CPME in U2P), navaja časnik Le Monde na svoji spletni strani.
Po napovedih ministrice za delo Muriel Penicaud, bo Macron ta teden objavil "takojšnje konkretne ukrepe" v odgovor na nastalo krizo ob protestih. Izpostavila je, da tako široke razprave še ni bilo in da je treba zagotoviti, da bo rezultat konkreten tako na nacionalni kot lokalni ravni.
Časnik L'Opinion je ocenil, da je namen pogovorov predstavitev ukrepov, s katerimi bo nato predsednik še isti dan seznanil Francoze.
Protesti so odmevali tudi v tujini. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki ga Evropa kritizira zaradi represivnega odziva na poskus državnega udara leta 2016, je v soboto izrazil zaskrbljenost zaradi ukrepanja policije na protestih v Franciji. Dejal je, da nasprotuje "prekomernemu nasilju" ter da "kaotični prizori" v Parizu, Bruslju in drugih mestih kažejo, da je Evropa padla na "testu demokracije, človekovih pravic in svobode". Po zgledu protestov v Franciji so namreč v soboto potekali protesti rumenih jopičev tudi v sosednji Belgiji in na Nizozemskem.
Oglasil se je tudi predsednik ZDA Donald Trump. Na Twitterju je menil, da so protesti "zelo žalostni". Francosko vlado je pozval, naj sledi vzoru ZDA in odstopi od "smešnega in izredno dragega" pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015 in "denar vrne ljudem v obliki nižjih davkov". K temu je pozval, čeprav francoski protestniki ne protestirajo proti podnebnemu sporazumu.
Uradni Pariz je Trumpa pozval, naj se ne vmešava v notranje zadeve Francije. Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je dejal, da Francija ne komentira ameriške notranje politike in zato enako pričakuje tudi od Washingtona.
