"Vsakomur lahko zagotovim, da smo država z neodvisnim sodstvom. Odločitev o pridržanju je bila sprejeta brez kakršnega koli političnega vmešavanja ali vpliva," je na tehnološki konferenci v Montrealu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril Trudeau. Podrobnejših komentarjev ni želel podati.
Japonska vlada naj bi po neuradnih informacijah, ki jih navaja AFP, medtem razmišljala o opustitvi uporabe izdelkov Huaweia in njegovega kitajskega konkurenta ZTE. Razlog so skrbi zaradi kibernetske varnosti; na omenjeni družbi namreč že nekaj časa letijo obtožbe o vohunjenju.
Kitajske obveščevalne službe naj bi tehnologijo podjetij uporabljale za prisluškovanje in pridobivanje različnih drugih podatkov. Čeprav so tako v podjetjih kot vodstvu države vse tovrstne navedbe že večkrat zanikali, dvomi ostajajo.
Na pomen skrbi za kibernetsko varnost je danes opozoril tudi podpredsednik Evropske komisije, pristojen za enotni digitalni trg Andrus Ansip. Kot je dejal, morajo evropske države sodelovati s svojimi obveščevalnimi službami, da bi preprečile morebitno nepooblaščeno dostopanje do zaupnih podatkov.
Glede aretacije Mengove in z njo povezanih novih sumov o domnevnih spornih praksah kitajskih podjetij Ansip ni želel dajati konkretnih izjav. Ocenil je le, da o tem konkretnem primeru še ni veliko znanega. Tiskovna predstavnica Evropske komisije pa je dodala, da se komisija ne izreka o konkretnih primerih.
Meng, ki bi jo Kanada lahko izročila ZDA, ima danes sicer zaslišanje na sodišču za izpustitev iz pripora po plačilu varščine. Američani naj bi jo želeli aretirati zaradi možne kršitve sankcij proti Iranu.
Meng je hči ustanovitelja podjetja Ren Zhengfeija in namestnica predsednika upravnega odbora Huaweija, zdaj pa bi po ocenah AFP lahko postala žrtev trgovinskega spora med ZDA in Kitajsko. Kitajski mediji so si enotni, da nikakor ne gre za pravi način reševanja nesoglasij.
Družba Huawei je sporočila, da je Meng prestopala z letala v Kanadi, kjer so jo pridržali na zahtevo ZDA, da se sooči z nedoločenimi obtožbami na sodišču v New Yorku. Podjetje več informacij nima in ne ve, kaj naj bi Meng storila narobe. Obenem je zatrdilo, da spoštuje vse zakone držav, v katerih posluje, vključno z izvoznim nadzorom in sankcijami Združenih narodov, ZDA ter EU.
Kitajska je tako od Kanade kot ZDA zahtevala, naj podrobneje obrazložita razloge za aretacijo direktorice, ki so ji po njihovih ocenah kršene pravice. Do zaostritve odnosov zaradi aretacije je prišlo le nekaj dni za tem, ko sta se ameriški predsednik Donald Trump in njegov kitajski kolega Xi Jinping dogovorila za 90-dnevno trgovinsko premirje.
Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je sicer zatrdil, da bosta obe strani premirje spoštovali. Tudi sicer kitajske oblasti niso navedle, kakšni bodo njihovi nadaljnji ukrepi, če Kanada in ZDA ne bosta upoštevali njihovih pozivov.
Ameriško pravosodno ministrstvo zadeve še ni komentiralo. Wall Street Journal je pred meseci poročal, da pravosodno ministrstvo ZDA preiskuje Huawei zaradi kršitve sankcij proti Iranu. Kitajska je aprila pozvala Washington, naj podjetje pusti pri miru in se izogne povzročanju škode poslovnemu zaupanju.
ZDA so aprila podjetju ZTE prepovedale izvažati ameriško tehnologijo, prav tako zaradi kršenja sankcij proti Iranu in Severni Koreji.
