Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, s projektom eProstor "pridobivamo zelo kvalitetne podatke o prostoru". Ti bodo po njegovih besedah omogočili funkcionalno delovanje države, od prostorskega načrtovanja do izvajanja gradbenih dovoljenj. Hkrati bo državljanom omogočal dostop do teh podatkov, je dodal.
V preteklosti so bili po Prijonovih besedah ti podatki nepopolni in med seboj niso bili povezljivi. "Cilj tega projekta je, da pridemo na elektronsko poslovanje, da bodo vsi ti podatki med seboj povezljivi in da jih bodo lahko različni uporabniki, od države do občin, izmenjevali in iz tega izvedeli, kar bodo potrebovali," je ponovil.
Takšen sistem kakovostnih prostorskih podatkov bo tudi osnova za obdavčitev nepremičnin. "To je projekt, ki je v državi zelo aktualen in se ga brez kvalitetnih prostorskih podatkov ne bo dalo izvesti," je še dodal državni sekretar.
Generalni direktor geodetske uprave Anton Kupic je v okviru projekta izpostavil tri ključne cilje in kot prvega navedel prehod na elektronsko vlogo pri vodenju in vzdrževanju katastrov. "Za to moramo narediti dve strani, prva je zgraditi in preprogramirati informacijski sistem, druga pa je digitalizirati arhiv," je pojasni.
Drugi cilj je izboljšati pozicijsko natančnost grafičnega dela zemljiškega katastra, tretji pa izpolniti zahteve glede evropske povezljivosti podatkov, je še dodal.
Generalna direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor Barbara Radovan je izpostavila, da so za projekt pridobili tudi evropska sredstva. Vreden je 22.350 evrov, od tega je 80 odstotkov sredstev EU.
Znotraj programa nameravajo vzpostaviti sistema e-plan in e-graditev. "To bosta sistema, ki bosta omogočala popolno elektronsko poslovanje pri pripravi prostorskih aktov in izdajanju gradbenih dovoljenj. Zgradili bomo enotno vstopno točko, preko katere bomo lahko različni uporabniki, upravne enote, investitorji, projektanti in posamezniki tudi dostopali do vseh različnih podatkov in rešitev za procese," je dejala Radovanova.
Hkrati bodo vzpostavili prikaz stanja prostora, kjer bodo povezali ključne podatke iz drugih zbirk, ki jih vodijo drugi resorji ali druga ministrstva. "Znotraj projekta tudi vzpostavljamo oz. peljemo zajem dejanske rabe poseljenih zemljišč, to pa je ključna zadeva na poti k temu, da bodo do leta 2025, kot nam določa zakon, upamo pa da mogoče že prej, občine skupaj z nami vzpostavile evidenco stavbnih zemljišč," je še pojasnila.
V evidenci bodo zbrani podatki o tem, kje so so pozidana in kje nepozidana stavbna zemljišča in tudi katera nepozidana stavbna zemljišča so razvrščena v razvojne stopnje od tistih, ki so sicer stavbna, pa pravzaprav nezazidljiva, pa do tistih, ki so stavbna in danes že zazidljiva, ker imajo vso komunalno opremo, ki to omogoča, je še pojasnila direktorica direktorata.