Čeprav je slišati, da naj bi šlo za prostovoljne ponudbe držav članic, ni jasno, kaj bo s tistimi, ki bodo predlog zavrnile, danes piše hrvaški Večernji list. Sklicuje se na neimenovane vire iz hrvaškega notranjega ministrstva in navaja, da Hrvaška novih zmogljivosti za namestitev migrantov ne namerava ponuditi.
Časnik poudarja, da je Hrvaška doslej sprejemala migrante iz centrov iz Grčije in Italije ter jih integrirala v družbo, hkrati pa obsoja in ne kritizira držav, ki to zavračajo. Hrvaška uporablja migranstko krizo tudi kot demonstracijsko vajo pripravljenosti za nadzor meje v luči svojih prizadevanjih za vstop v schengensko območje, piše zagrebški časnik.
Ob tem dodaja, da so hrvaške policijske zmogljivosti razporejene za zaščito ene od najdaljših kopenskih meja v EU, in sicer mejo z BiH. Navaja izjavo hrvaškega notranjega ministra Davorja Božinovića, da Hrvaška uspešno varuje svojo mejo, ki je tudi zunanja meja EU.
V prvih desetih mesecih je hrvaška policija zabeležila 6415 poskusov nezakonitega vstopa na Hrvaško, kar je za 57 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Obenem so zaradi tihotapljenja ljudi kazensko ovadili 478 oseb, kar je bilo za 82 odstotkov več kot v prvih desetih mesecih leta 2017.
Na današnjem ministrskem srečanju v Bruslju je pričakovati, da bo evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos napovedal sprožitev pobude, s katero nameravajo omiliti težave, ki se kopičijo zaradi vse večjega števila migrantov. Predlagal naj bi nove začasne ukrepe, s katerimi nameravajo poiskati izhod iz slepe ulice pri pogovorih držav članic EU o reviziji obstoječe dublinske uredbe, ki je številne države članice niso upoštevale med migracijsko krizo leta 2015.
Po načrtih Evropske komisije naj bi dodatne zaplete pri sprejemanju migrantov preprečili s prostovoljnimi ponudbami držav članic o dodatnih namestitvenih zmogljivostih, krepitvijo nadzora zunanje meje EU in pomočjo afriškim državam.
