S tem, da je politika stroki diktirala način reševanja programa zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami, se mnogi niso strinjali, a so v strahu za službe podlegli.
Tako je nekdanji direktor kliničnega centra na polovici poti v Italijo, ko je že skoraj podpisal pogodbo o sodelovanju s tujim centrom, celo obrnil avtomobil. Poklicala ga je namreč ministrica Milojka Kolar Celarc in podpis pogodbe preprečila, saj je že imela načrte z inštitutom. Poznavalci pravijo, da so jo vodile vplivne maščevalne sile iz ozadja. Želele so se znebiti tistih, ki so opozarjali na sistemske in druge napake v ljubljanskem kliničnem centru, pri čemer jim je ustanovitev inštituta služila zgolj kot slepilni manever.
Danes lahko priznamo, da se je odlično obnesel. Zdravniki, ki so opozarjali na probleme, v inštitut niso bili vabljeni, zato so si zaposlitve poiskali drugje, za piko na i pa je moral poraz priznati še Igor Gregorič, soavtor mednarodnega poročila o otroški srčni kirurgiji, ki je razkrilo boleče pomanjkljivosti v kliničnem centru in prst uperilo v odgovorne.
Z inštitutom sta bili torej ubiti dve muhi na en mah. Komu mar, da so za to zapravili več tisoč evrov. Pomembno je, da je spet vse po starem, sklene komentatorka.
