Vse članice unije sicer priznavajo potrebo po ureditvi tega področja, tako da bi digitalna podjetja plačevala pravičen delež davkov, a o konkretni rešitvi za zdaj ni bilo soglasja, ki je v uniji potrebno za sprejetje davčne odločitve.
Vsesplošno zaželena je dolgoročna globalna rešitev, a ker te ni na vidiku, je Evropska komisija predlagala začasno, ki temelji na načelu, da je treba prihodek obdavčiti tam, kjer je ustvarjen.
Ta rešitev je triodstotni davek za podjetja z globalnim letnim prihodkom nad 750 milijonov evrov in z letnim prihodkom v EU nad 50 milijonov evrov, ki naj bi prinesel okoli pet milijard evrov na leto. EU jim namreč očita, da se s prijavo dobička v članicah z nizkimi davki, kot sta Luksemburg in Irska, izogibajo pravični obdavčitvi.
Sprva je bila komisija tarča kritik, da cilja z davkom na ameriške digitalne titane Google, Amazon in Facebook, a tudi evropska podjetja pozivajo k umiku predlaganega davka, saj da bi nesorazmerno udaril prav njih.
Avstrijsko predsedstvo je predlagalo kompromis, da naj bi digitalni davek začel veljati 1. januarja 2022, če ne bi bil do konca leta 2020 dosežen zadosten napredek na mednarodni ravni.
Danes pa sta Nemčija in Francija prišli na zasedanje z novim predlogom digitalnega davka z okrnjenim obsegom, ki naj bi pokrival samo prihodke od prodaje spletnega oglasnega prostora, ne pa tudi digitalnega posredništva ali prodaje podatkov na podlagi informacij uporabnikov. Tak davek naj ne bi veljal za platforme Amazon, Airbnb in Spotify.
Nemško-francoski predlog predvideva dogovor o davku do marca prihodnje leto in uveljavitev z januarjem 2021, če do takrat ne bo ustrezne globalne rešitve.
Francija se že ves čas odločno zavzema za uvedbo tega davka, ki ga vidi kot pomembno sredstvo v boju proti populistom in evroskeptikom pred evropskimi volitvami maja prihodnje leto. Nemčija pa je izražala nasprotovanje predlogu komisije zaradi bojazni pred negativnim vplivom na njena avtomobilska podjetja.
Avstrijski finančni minister Hartwig Löger, ki je vodil zasedanje, ker Avstrija v drugi polovici leta predseduje Svetu EU, je nemško-francosko pobudo diplomatsko pozdravil kot "pomemben prvi korak" k dogovoru prihodnjo pomlad.
Nekateri drugi ministri pa so bili kritični. Španska ministrica Nadia Calvino je ocenila, da nemško-francoski predlog ne sledi načrtovani ambiciji.
Slovenski finančni minister Andrej Bertoncelj je ocenil, da je to pomemben korak naprej, a ne tako velik, kot so pričakovali. Gre za zelo kompleksno zadevo, to je najmanjši skupni imenovalec, a je pravi korak v pravo smer, je še poudaril.
Ob tem je Bertoncelj spomnil, da Slovenija podpira globalno rešitev v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
S finančnega ministrstva so sicer pred zasedanjem sporočili, da lahko Slovenija podpre tudi začasno rešitev, ki bo enostavna, ne bo negativno vplivala na konkurenčnost notranjega trga ter ne bo povzročila presežnih administrativnih bremen za podjetja in davčne uprave.
Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis je pojasnil, da bo komisija sedaj svoj predlog prilagodila, tako da bo upoštevala nemško-francosko pobudo.