Predlog novele je bil deležen veliko kritik opozicijskih članov odbora, ki so, tudi na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe DZ, opozarjali, da se z novelo spreminja skoraj polovica članov, ter da je nepregleden in vsebinsko slab. Predlog SDS, naj odbor sklene, da besedilo ni primerno za nadaljnjo obravnavo, na koncu ni dobil zadostne podpre.
Odbor pa je poleg dopolnil koalicije na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe sprejel tudi dva predloga SDS. Po prvem predlog novele po novem med subjekte javnega interesa - za katere so predvidena strožja pravila kot za ostale subjekte, med drugim obvezna rotacija revizorjev in strožja pravila glede revizijskega poročanja - uvršča tudi družbe, ki so v neposredni ali posredni državni ali občinski lasti, in družbe, ki izvajajo javno gospodarsko službo. Poleg tega bo lahko subjekt javnega interesa, ki bo zavezan k obvezni reviziji, opredelil tudi kakšen drugi zakon. Že po osnovnem predlogu novele so subjekti javnega interesa podjetja, ki kotirajo na borzi, kreditne institucije in zavarovalnice.
Drugo dopolnilo pa podaljšuje obdobje, v katerem morajo revizijske družbe hraniti revizijsko dokumentacijo, in sicer s šestih let, kot je predlagala vlada, na 10 let. Anže Logar (SDS) je dejal, da želijo s tem omogočiti, da bi lahko npr. razlaščenci ob sanaciji bank leta 2013 na sodiščih dokazovali svoj prav tudi na podlagi dokumentacije o revizijah v bankah.
Predlog novele je v DZ po nujnem postopku, ker Sloveniji zaradi zamude pri prenosu direktive grozi globa v višini skoraj 8000 evrov dnevno. Države so morale določbe direktive prenesti do 17. junija 2016, Slovenija pa je edina članica EU, ki tega še ni storila. Predlog zakona je bil v DZ marca letos, a je odbor razpravo prekinil, po odstopu vlade pa se je obravnava ustavila.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Natalija Kovač Jereb je trdila, da zamuda ni posledica neaktivnosti ministrstva, saj je to že leta 2016 pripravilo predlog novega zakona, ki pa nato zaradi prevelikih razhajanj glede določb o ocenjevanju vrednosti ni bil predlagan in je ministrstvo začelo pripravljati novelo za implementacijo evropske direktive.
V SDS in NSi so, nasprotno, krivdo za zamudo pripisali izključno ministrstvu za finance. Menili so, da bo to, da se s sprejemom zakonov čaka do zadnjega, ko državi grozi visoka kazen, postala stalna praksa, če sedaj podprejo tako slab predlog.
"Sramota, da ministrstvo za finance v DZ pošilja takšen zakon in da dve leti zamuja z implementacijo direktive, ki je namenjena izboljšanju samega revidiranja in nadzora nad revidiranjem v podjetjih, ki pomembno vplivajo na splošne gospodarske razmere. Posebej zaradi izkušnje, ki smo jo imeli v bančnem sistemu," je dejal Logar.
Novela naj bi v slovenski pravni red prenesla spremembe direktive o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, ki so bile sprejete aprila 2014.
Po predlogu novele bi za vse subjekte veljale strožje zahteve glede zagotavljanja neodvisnosti, strokovne skrbnosti in odgovornosti pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb. Zahtevano bo bolj informativno revizijsko poročilo, ki naj bi vlagateljem zagotavljalo ustrezne informacije o revidirani družbi. Predvidena je okrepitev pristojnosti in pooblastil Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem ter prenova režima sankcioniranja.
Predvidene so še dodatne zahteve samo za subjekte javnega interesa. Poleg omenjene obvezne rotacije pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb vsakih deset let bo predvidoma določen tudi seznam prepovedanih nerevizijskih storitev, ki jih pooblaščeni revizor ali revizijska družba ne more nuditi revidiranemu subjektu, okrepljena vloga in pristojnosti revizijske komisije, omejene bodo pristojbine za nerevizijske storitve ter uvedene strožje zahteve v zvezi z revizijskim poročanjem.
Direktorica Agencije za javni nadzor nad revidiranjem Mojca Majič je poudarila, da je po toliko poskusih zakonske ureditve področja sprejetje zakona nujno, in sicer ne le zaradi finančnih posledic za državo zaradi kazni, ampak predvsem za izboljšanje kakovosti revizij in povrnitve zaupanja vlagateljev v finančne informacije.
Direktor Slovenskega inštituta za revizijo Marjan Odar je dejal, da podpirajo sprejem novele, da se implementira evropska direktiva. Ocenil pa je, da ta predlog, v katerem se manj kot polovica členov nanaša na direktivo, ni dober, med drugim zaradi opredeljevanja tudi drugih storitev revidiranja, ki jih direktiva ne zajema, premalo pravne varnosti za revizorje, opredelitve ocenjevalcev vrednosti, ko ocenjujejo vrednost za potrebe računovodskega poročanja, ter dejstva, da Slovenski inštitut za revizijo kot stanovska organizacija praktično ne bi imel več nobenih pristojnosti pri revidiranju.
