Komisija je članice kot vselej razdelila na več skupin: skladne s pravili, pretežno skladne in na tiste s tveganji neskladnosti. Italija je zaradi še posebej resne neskladnosti z evropskimi priporočili razred zase. Evroskupina je na decembrskem zasedanju obravnavala in pričakovano potrdila komisijine ocene.
Evroskupina je v izjavi o osnutkih proračunskih načrtov članic območja evra za prihodnje leto zabeležila, da so Slovenija, Luksemburg in Latvija posredovali osnutke na podlagi predpostavke nespremenjenih politik. Ob tem je te države pozvala, naj posodobljene osnutke posredujejo čim prej.
Izpostavila je tudi, da so članice območja evra v zelo različnih proračunskih položajih, pri čemer je podprla oceno komisije o še zlasti resni neskladnosti Italije z evropskimi priporočili ter državi priporočila, naj ustrezno ukrepa za uskladitev s paktom za stabilnost in rast, ki opredeljuje evropska proračunska pravila. Podprla je tudi dialog med komisijo in Italijo.
Poleg tega je evroskupina vzela na znanje oceno komisije, da se pet članic - Slovenija, Belgija, Francija, Portugalska in Španija - sooča s tveganji neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, saj so v teh državah možna znatna odstopanja od zastavljene poti do srednjeročnega proračunskega cilja.
K temu dodaja, da se ne pričakuje, da bodo Belgija, Francija, Portugalska in Španija v prihodnjem letu skladne z merilom za zmanjšanje javnega dolga.
Evroskupina vse države s tveganji proračunske neskladnosti poziva, naj pravočasno ukrepajo za naslovitev prepoznanih tveganj ter zagotovijo, da bodo njihovi proračuni za prihodnje leto skladni z določili pakta za stabilnost in rast.
Tri članice - Estonija, Latvija in Slovaška - so po oceni komisije pretežno skladne s pravili. Evroskupina jih poziva, naj zagotovijo skladnost in pozdravlja njihovo zavezanost sprejetju potrebnih ukrepov.
Deset članic - Avstrija, Ciper, Finska, Nemčija, Grčija, Irska, Litva, Luksemburg, Malta in Nizozemska - pa je skladnih s pravili. Evroskupina pozdravlja namero nekaterih držav, ki so presegle srednjeročni proračunski cilj, da ugoden proračunski položaj izkoristijo za krepitev naložb in rasti ob ohranjanju dolgoročne vzdržnosti javnih financ.
Slovenski finančni minister Andrej Bertoncelj je izjavo evroskupine danes v Bruslju komentiral z besedami: "Prijazno nas nagovarjajo, naj naredimo dodaten napor. Tega se zavedamo, doma na vse kriplje pritiskam, da naredimo ta dodaten napor."
Minister je ob tem izpostavil cilj proračunskega presežka v prihodnjem letu, kot je ta opredeljen v proračunskem osnutku, ki ga je Slovenija oktobra poslala v Bruselj, ter prizadevanja za zmanjšanje javnega dolga.
Javni dolg je po Bertoncljevih besedah večje breme in glavobol evrskih držav kot proračunski primanjkljaj, saj praktično ni več države z javnofinančnim primanjkljajem nad tremi odstotki BDP, kar kot zgornjo mejo opredeljujejo evropska proračunska pravila.
Minister je kolegom povedal, da Slovenija namerava ob nadaljnjem ugodnem poslovnem okolju in ugodni gospodarski rasti do konca leta 2020 doseči merilo, po katerem mora biti javni dolg pod 60 odstotki BDP, kar prav tako kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila. Odziv je bil po njegovih besedah zelo pozitiven.
Bertoncelj je ob tem znova izpostavil tudi dejstvo, da pa cilja glede strukturnega primanjkljaja v predvidenem kratkem času ne bo mogoče doseči. Da bo ta cilj mogoče uresničiti, bo sicer treba doma sprejeti tudi kakšno dodatno reformo, je še dejal.