V koalicijskih poslanskih skupinah so se dogovorili za vložitev zahteve za ustanovitev preiskovalne komisije o politični odgovornosti pri financiranju političnih strank iz tujine, kar je nezakonito, je pojasnil vodja poslancev LMŠ Brane Golubović. Po njegovih besedah so v koaliciji enotni tudi pri tem, da bo komisijo vodil Jani Möderndorfer (SMC).
Glede tega, da komisijo predlaga poslanska skupina LMŠ, hkrati pa za vodenje predlaga poslanca iz druge poslanske skupine, je Golubović dejal, da v tem ne vidi nič problematičnega. "Jani Möderndorfer ima izkušnje in pri nas štejejo te izkušnje. Gre za zelo zahtevno preiskovalno komisijo in naš cilj je, da pridemo do konca, se pravi, da ugotovimo, ali je prišlo do nezakonitega financiranja političnih strank iz tujine, in da se ugotovi politična odgovornost," je pojasnil.
Da podpirajo ustanovitev preiskovalne komisije, je potrdil tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Vodja poslancev SMC Igor Zorčič pa je pojasnil še, da se bo na preiskovalni komisiji preiskovalo financiranje političnih strank in politično odgovornost nosilcev javnih funkcij v zvezi z domnevnim pranjem denarja v NKBM.
Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper vsebine, s katero se bo ukvarjala preiskovalna komisija, ni želela pojasnjevati. Dejala je le, da so se v poslanski skupini seznanili z gradivom in da so pripravljeni prispevati podpise, če se koalicija odloči to preiskovalno komisijo ustanoviti. Prav tako po njenih besedah sprejemajo predlog, da ena od večjih strank predlaga predsedujočega tej komisiji.
Da so se s koalicijo pogovarjali o omenjeni preiskovalni komisiji, je dejal tudi koordinator Levice Luka Mesec in napovedal, da bodo v Levici komisijo potrdili.
Pojasnil je, da so v stranki pred volitvami glasno opozarjali na problem nedovoljenega financiranja političnih strank iz tujine. "Dejstvo pa je, da je ena od strank, SDS, dobila nedovoljene finance iz Republike Srbske, kar je bilo problematizirano pred volitvami. Manj pa je bilo problematizirano, da gradi svoj medijski imperij z madžarskim denarjem, denarjem režima Viktorja Orbana, režima, ki ga poskuša vzpostaviti tudi pri nas," je dejal Mesec.
Preiskovalna komisija je po njegovih besedah nujna, da se "to zgodbo razišče in da se prepreči kopiranje madžarskega modela nedemokracije v Slovenijo". Mesec je sicer prepričan, da morajo biti vse stranke podvržene enakim kriterijem, do zdaj pa da so utemeljeni sumi za eno stranko.
V največji opozicijski poslanski skupini ustanavljanja preiskovalne komisije še niso želeli komentirati.
Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila poslanka SDS Jelka Godec, pa v SDS, NSi in SNS zahtevajo še eno preiskavo, in sicer z namenom, da bi ugotovili dejansko stanje na področju otroške kardiologije v Sloveniji ter politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in nosilcev javnih funkcij v zdravstveni dejavnosti zaradi opustitve dolžnega ravnanja.
Po njenih besedah se neučinkovitost javnega zdravstvenega sistema kaže na različne načine in na različnih področij, od dolgih čakalnih dob do nepravilnosti pri izvajanju nabav. Organiziranje mreže zdravstvenih storitev je eno izmed področij, ki kaže na neučinkovito javno zdravstvo, v preiskavi pa se bodo osredotočili na organizacijo zdravstvene dejavnosti otroške kardiologije.
To je področje, o katerem govorimo že desetletje, je spomnila poslanka ter opozorila, da je danes otroška kirurgija v Sloveniji nacionalni problem oziroma nacionalna katastrofa. Zato želijo s preiskovalno komisijo ugotoviti, kdo je odgovoren za to, da program otroške srčne kirurgije ne deluje kakovostno in varno.
Drugo področje, ki kaže na neučinkovitost javnega zdravstvenega sistema, pa so nepravilnosti pri nabavah in upravljanju z medicinsko opremo. Pri tem se predlagatelji sklicujejo na ugotovitve računskega sodišča, ki govori o nepravilnostih nabav v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.
"Vse nečednosti in lumparije v zdravstvu se dogajajo na račun bolnikov," pa je opozorila poslanka NSi Iva Dimic. Ustanavljanje preiskovalne komisije je po njenih besedah in besedah prvaka SNS Zmaga Jelinčiča na nek način tudi priložnost za ministra za zdravje, da bo lahko pospešil delovanje zdravstvenih zavodov.
V drugi poslanskih skupinah zahteve večinoma še ne želijo komentirati. Poslanec LMŠ Robert Pavšič pa je predlagateljem očital, da želijo destabilizirati zdravstveni sistem ter se ubadati s preteklostjo.
Poslovnik o parlamentarni preiskavi določa, da mora DZ odrediti parlamentarno preiskavo, če to zahteva tretjina poslancev ali državni svet.
Zahteva za uvedbo parlamentarne preiskave se pošlje predsedniku DZ, ki jo nato uvrsti na dnevni red prve naslednje seje DZ, če je zahteva vložena najkasneje osem dni pred to sejo. Naslednja redna seja DZ je sicer predvidena za 14. december.
DZ imenuje preiskovalno komisijo praviloma na isti seji, na kateri sprejme sklep oziroma izda akt o odreditvi parlamentarne preiskave, najpozneje pa na prvi naslednji seji. Preiskovalno komisijo sestavlja najmanj pet članov, izmed njih pa DZ imenuje predsednika in podpredsednika komisije.
Če je preiskava uvedena na zahtevo tretjine poslancev, imajo vse poslanske skupine v preiskovalni komisiji enako število članov, predsednik komisije pa se izvoli izmed poslancev, ki so vložili zahtevo za uvedbo preiskave.
V minulem mandatu so delovale štiri preiskovalne komisije, in sicer za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6, o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, o ugotavljanju zlorab na področju prodaje in nakupa žilnih opornic in o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma v NLB.
