Poslovnik o parlamentarni preiskavi določa, da mora DZ odrediti parlamentarno preiskavo, če to zahteva tretjina poslancev ali državni svet. Zahteva za uvedbo parlamentarne preiskave mora vsebovati tudi navedbo razlogov za uvedbo preiskave in predlog dokazov, ki naj se izvedejo v preiskavi, če so ti dokazi znani.
Zahteva za uvedbo parlamentarne preiskave se pošlje predsedniku DZ, ki jo nato uvrsti na dnevni red prve naslednje seje DZ, če je zahteva vložena najkasneje osem dni pred to sejo. Naslednja redna seja DZ je sicer predvidena za 14. december, tako da je pričakovati, da bo zahteva uvrščena na dnevni red te seje.
DZ o zahtevi za uvedbo parlamentarne preiskave ne glasuje. V aktu, s katerim odredi parlamentarno preiskavo na zahtevo, v celoti povzame vsebino zahtevka, sme pa preiskavo tudi razširiti ali dopolniti, če je to v skladu s predmetom in namenom zahtevane preiskave in če temu ne nasprotuje predlagatelj zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave. Predlogi za razširitev ali dopolnitev zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave se usklajujejo s predstavnikom predlagatelja zahteve v kolegiju predsednika DZ.
DZ imenuje preiskovalno komisijo praviloma na isti seji, na kateri sprejme sklep oziroma izda akt o odreditvi parlamentarne preiskave, najpozneje pa na prvi naslednji seji. Preiskovalno komisijo sestavlja najmanj pet članov, izmed njih pa DZ imenuje predsednika in podpredsednika komisije.
Če je preiskava uvedena na zahtevo tretjine poslancev, imajo vse poslanske skupine v preiskovalni komisiji enako število članov, predsednik komisije pa se izvoli izmed poslancev, ki so vložili zahtevo za uvedbo preiskave. Poslanska skupina se lahko sicer odpove članstvu v komisiji.
Postopek parlamentarne preiskave obsega pripravljalna preiskovalna dejanja, če so potrebna za pripravo ali dopolnitev dokaznega sklepa, oblikovanje in sprejem dokaznega sklepa, izvajanje dokazov, posvetovanje in sklepanje o ugotovitvah preiskave ter izdelavo in sprejem poročila za DZ.
