Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici pa je dejal, da vidi spremembo v pristopu italijanske strani in da sedaj lahko govori o dialogu. Izpostavil je tudi skupno voljo za zmanjšanje vrzeli med stališči in nekatere predloge, o katerih sedaj razpravljajo.
Na vprašanje, ali je postopek proti Italiji zaradi prekomernega dolga sedaj manj verjeten, je podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis odgovoril le, da so v intenzivnem dialogu z italijanskimi oblastmi in da je na potezi Rim, da predstavi znatne prilagoditve.
Komisija je zaradi znatnih odstopanj od evropskih pravil zavrnila italijanski proračunski načrt za prihodnje leto. Zaradi neustreznega proračuna je tudi znova ocenila uresničevanje merila glede javnega dolga in presodila, da je utemeljen postopek proti Italiji. Članice so to stališče podprle, zdaj komisija pripravlja predlog za sprožitev postopka.
Vzporedno poteka dialog z italijanskimi oblastmi glede proračunskega načrta. V tem dialogu, ki se je začel po srečanju italijanskega premierja Giuseppeja Conteja in predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja 24. novembra, so, sodeč po izjavah ministrov in komisarjev ob prihodu na sestanek evroskupine, torej določeni pozitivni premiki.
Finančni ministri držav v območju evra bodo danes razpravljali o vseh proračunskih načrtih za prihodnje leto in sprejeli izjavo, v kateri bodo po pričakovanjih potrdili ocene Evropske komisije. Ta je članice razdelila na več skupin: skladne s pravili, pretežno skladne in na tiste s tveganji neskladnosti. Italija je zaradi še posebej resne neskladnosti z evropskimi priporočili razred zase.
Slovenija je v skupini držav s tveganji proračunske neskladnosti, v kateri so še Belgija, Francija, Portugalska in Španija. Deset držav - Nemčija, Grčija, Avstrija, Ciper, Finska, Irska, Litva, Luksemburg, Malta in Nizozemska - je skladnih s pravili, tri - Estonija, Latvija in Slovaška - pa so pretežno skladne.
Razpravi o proračunskih načrtih sledi razprava o reformi območja evra v razširjeni sestavi - 27 članic unije brez Velike Britanije. Ta je osredotočena na štiri teme: varnostni mehanizem za enotni sklad za reševanje bank, reformo evropskega reševalnega mehanizma ESM, vzpostavitev enotne sheme za zavarovanje bančnih vlog in proračun območja evra.
V končnici pogajanj sta odprti dve vprašanji: okvir za reševanje težav glede vzdržnosti dolga v okviru reforme ESM in vprašanje glede prihodnosti predloga za vzpostavitev proračuna območja evra, za kar se zavzemata Francija in Nemčija, a Nizozemska temu projektu odločno nasprotuje.
Sveženj bodo dokončno potrdili voditelji unije sredi meseca. Rezultat ne bo tako ambiciozen, kot se je napovedovalo pred letom dni, a bo presegel nekatera nizka pričakovanja, so ocenili viri pri EU, ki pričakujejo dolgo razpravo.
Nemški finančni minister Olaf Scholz verjame, da je mogoče doseči znaten napredek glede vprašanj, o katerih se razpravlja že leta. Izpostavil je, da je reforma nujna za to, da bo območje evra bolje pripravljeno na krizo kot pred desetimi leti ob zlomu ameriške investicijske banke Lehman Brothers. To bi bilo res dobro za Evropo in za to se splača razpravljati pozno v noč, je dejal.
Scholz je izpostavil tudi nemško-francoska prizadevanja za premik glede davka na finančne transakcije. Francoski predlog za uveljavitev francoskega modela, ki se že uspešno izvaja, se mu zdi zelo dober. "To je način za financiranje evropskih projektov v območju evra in celotni EU," je poudaril.
