Plenković je na novinarski konferenci ocenil, da so bili današnji pogovori priložnost za odpiranje novega poglavja v odnosih med Zagrebom in Budimpešto. Izpostavil je, da je Orban po sedmih letih prvič obiskal Hrvaško. Hrvaškega obiska na premierski ravni na Madžarskem ni bilo že šest let.
Hrvaški premier je dejal, da je spor o upravljavskih pravicah v primeru Ina-Mol "zelo zapletel" odnose med državama. Dodal je, da obstaja dobra volja, da bi problem uredili ter da si ne želijo, da bi spor obremenjeval razvoj odnosov na drugih področjih. Spomnil je na načelno odločitev njegove vlade pred dvema letoma, da bodo odkupili madžarski delež v Ini.
Med drugim pričakuje, da bo Madžarska podprla vstop Hrvaške v območje schengna ter da bo prišlo do dogovora o madžarski udeležbi pri zakupu zmogljivosti bodočega hrvaškega terminala za utekočinjeni plin (LNG) na otoku Krku.
Tudi Orban je dejal, da se je odzval na Plenkovićevo povabilo z namenom, da bi odnose vrnili v "normalne tire". Povedal je, da ni srečen zaradi obstoječega stanja v odnosih med Hrvaško in Madžarsko in je problem primerjal s trnom pod nohtom. Ko bomo trn izvlekli, bo vse v redu, je dejal Orban.
Izpostavil je, da je vprašanje Ina-Mol predvsem poslovne narave, a je dodal, da ni treba sodelovati, če sodelovanje ni mogoče. Omenil je možnost, da bi Hrvaška odkupila Molov delež v Ini, a se ob tem zastavlja vprašanje cene. Omenil je, da ima madžarska država 25-odstotni delež v Molu.
Dodal je, da se ne bodo vpletali v pravosodje glede Interpolove tiralice za predsednika uprave madžarskega Mola Zsolta Hernadija, ki jo je zahtevala Hrvaška zaradi obtožnice proti Hernadiju za korupcijo v primeru, v katerem je prvoobtoženi nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader. Hrvaški in madžarski mediji so v preteklih dneh poročali, da je ravno nova tiralica za Hernadija močno razjezila Orbana.
Mol ima približno 44 odstotkov delnic Ine, a tudi upravljavske pravice, ki naj bi jih pridobil, potem ko je Hernadi domnevno plačal Sanaderju 10 milijonov evrov.
Madžarski premier je danes poudaril, da je hrvaški plin iz LNG terminala dražji kot ga Madžarska lahko dobi od Rusije, Romunije in Slovaške. Če bo cena hrvaškega plina bolj ugodna, pa se bo mogoče pogajati tudi o tem, da bo Madžarska prevzela del zmogljivosti terminala na Krku.
Orban je še povedal, da bo Budimpešta vesela, če bo Hrvaška kmalu postala del schengenskega območja, ker bo to "okrepilo tudi Evropo".
Na Orbanov obisk v Zagrebu so se odzvale nekatere hrvaške nevladne organizacije, ki so v današnjem sporočilu za javnost poudarile, da mora Plenković vztrajati pri obsodbi madžarske politike kršenja človekovih pravic.
Kot so izpostavili, je vlada premierja Orbana sistematično uničila neodvisnost madžarskega pravosodja, napadla neodvisno novinarstvo in medije, kriminalizirala in nadlegovala brezdomce na Madžarskem ter ravnala nehumano in protipravno do beguncev in prosilcev za azil.
