"Dober sestanek s predsednikom Srbije Aleksandrom Vučićem v Beogradu, kjer smo govorili o carinah Kosova na blago iz Srbije ter Bosne in Hercegovine, ki kršijo sporazum Cefta in regionalno sodelovanje," je tvitnil Hahn.
Dodal je, da je v pogovoru še posebej izpostavil "nujno potrebo po zmanjšanju napetosti, ki jo je povzročila odločitev Prištine o povečanju carin na blago iz Srbije in BiH," poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Vučić je v pogovoru izrazil pripravljenost Beograda na nadaljevanje dialoga s Prištino, ko bodo kosovske oblasti umaknile enostransko odločitev o uvedbi 100-odstotnih carin na blago iz Srbije. Poudaril je, da Srbija ne bo odgovorila s protiukrepi, ker želi "ostati zanesljiv partner v regiji, Evropi in svetu".
Kot so še sporočili iz Vučićevega urada, je srbski predsednik Hahna opozoril na možne posledice te neodgovorne poteze Prištine, s katero krši sporazum Cefta, kot tudi na to, da bi lahko privedla do "polne destabilizacije regije" ter globljega stopnjevanja spora.
Hahnu se je zahvalil za razumevanje razmer in željo, da reši problem.
Hahn je iz Beograda odpotoval v Prištino na pogovore s predstavniki Kosova. Kosovski premier Ramush Haradinaj je po pogovoru s Hahnom dejal, da bodo carine na srbsko blago odpravili, ko bo Beograd priznal Kosovo.
Na novinarski konferenci po pogovorih je ponovil, da ukrep ne ogroža kosovskih Srbov, saj da gre za ukrep za zaščito Kosova, ki "je povezan s Srbijo, ne pa z državljani Kosova". Hahnu je dejal, da je bila Priština v ukrep prisiljena zaradi stalnih motenj Srbije.
Izrazil je zavezanost Prištine približevanju EU. Ocenil je, da je Kosovo izpolnilo vse kriterije za liberalizacijo vizumskega režima z EU ter da bi povezava morala odpraviti vizume za kosovske državljane, poroča srbska tiskovna agencija Beta.
Tudi predsednik kosovskega parlamenta Kadri Veseli mu je prenesel pričakovanje o odpravi vizumov in zatrdil, da je Priština posvečena dosegi sporazuma o normalizaciji odnosov z Beogradom.
Hahn se je v kosovskem parlamentu sestal s poslanci glavne stranke kosovskih Srbov Srbske liste, ki ga želijo seznaniti z možnimi humanitarnimi posledicami odločitve Prištine. Haradinaj je prav tako izrazil pripravljenost na srečanje z njimi.
Beograd, ki neodvisnosti Kosova ne priznava, je v zadnjih mesecih okrepil diplomatsko kampanjo, s katero želi doseči, da bi države, ki so Kosovo priznale, umaknile to priznanje. Napetosti so se zaostrile, potem ko Kosovo ni bilo sprejeto v Interpol, za kar je Priština obtožila lobiranje Srbije. Po prvotni uvedbi 10-odstotnih carin na blago iz Srbije in BiH, je te carine po glasovanju v Interpolu 21. novembra dvignila na sto odstotkov. Pri njih vztraja kljub pozivom EU in ZDA k njihovi odpravi.
