Spomladi je namreč ustavno sodišče razveljavilo 12. člen zakona o odškodninah za izbrisane, po katerem odškodnina, ki jo izbrisani terja v sodnem postopku, ne more preseči trikratnika odškodnine, ki jo lahko dobi v upravnem postopku, to je 50 evrov pavšala za vsak mesec izbrisa. Odločitev je začela takoj veljati za tiste, ki so zahtevke za odškodnino vložili pred uveljavitvijo zakona, to je pred 18. junijem 2014, ko gre za ostale izbrisane (po podatkih iz vladnega gradiva jih je 339), pa so ustavni sodniki zakonodajalcu naložili, naj do 13. januarja 2019 sprejme ustrezno ureditev, sicer bo razveljavitev 12. člena začela veljati tudi zanje.
Junija je vlada ustanovila strokovno medresorsko delovno skupino in ji naložila, naj prouči možne rešitve. Komisija je oblikovala štiri rešitve in z njimi seznanila vlado. Ta je nato ministrstvu za notranje zadeve naložila, naj izbere najustreznejšo ter v sodelovanju s finančnim in pravosodnim ministrstvom pripravi ustrezne zakonske spremembe.
Po rešitvi, ki jo je pripravilo ministrstvo in jo je vlada po današnji dopisni seji poslal v DZ, bo država s spremembo zakona odpravila omejitev višine odškodnin za izbrisane v sodnih postopkih, bo pa omejila obresti, ki bi prenehale teči, ko dosežejo višino glavnice. Omejitev obresti bi veljala le za tiste, ki so tožbo vložili po uveljavitvi zakona, za tiste, ki so jo vložili prej, pa ne.
Strokovna medresorska delovna skupina je namreč ugotovila, da lahko v sodnih postopkih, v katerih izbrisani uveljavljajo denarno odškodnino za škodo zaradi izbrisa, zakonske zamudne obresti tudi do nekajkrat presežejo glavnico in da tako predstavljajo pretežni del zahtevkov.
Pri izbiri najustreznejše rešitve je, kot je navedeno v vladnem gradivu, ministrstvo upoštevalo tudi finančno stanje države in njene zmožnosti. Pri tem se na ministrstvu sklicujejo tudi na mnenje ministrstva za finance, da je treba kljub gospodarski rasti še naprej voditi restriktivno javnofinančno politiko, saj je "trenutno izboljšanje v javnih financah pogojeno predvsem ciklično in ne strukturno".
In kakšne bodo finančne posledice predloga spremembe zakona za proračun? Po podatkih ministrstva izbrisani z 339 tožbami zahtevajo skupaj nekaj manj kot 13 milijonov evrov odškodnin, ta številka pa bi se lahko z odpravo omejitve višine odškodnine po oceni ministrstva podvojila. Če k temu dodamo še obresti, ki bi bile po predlogu omejene na višino glavnice, bi lahko zahtevki državni proračun obremeniti za okoli 52 milijonov evrov, je razvidno iz gradiva.
Ljubljana, 03. decembra (STA)
Foto: STA
