Pogodba proti jedrskim raketam srednjega dosega (INF), ki sta jo leta 1987 podpisala tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov ter je bistveno prispevala h koncu hladne vojne, bo ena osrednjih tem zasedanja, je na novinarski konferenci danes v Bruslju povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
To pogodbo ogroža Rusija z razvojem in nameščanjem novega raketnega sistema, ki je mobilen, ga je težko zaznati in lahko deluje jedrsko. Ta sistem lahko doseže evropska mesta z malo ali nič opozorilnega časa, je opozoril generalni sekretar. ZDA na drugi strani pogodbo v celoti spoštujejo - v Evropi ni ameriških raket, so pa nove ruske rakete, je še poudaril.
Na zasedanju, ki se ga bo udeležil tudi slovenski zunanji minister Miro Cerar, se v torek pričakuje nov, doslej najodločnejši poziv Rusiji, naj takoj transparentno in preverljivo ukrepa za zagotovitev spoštovanja te pogodbe. Stoltenberg izpostavlja, da je položaj, ko pogodbo spoštuje le ena stran, nevzdržen, da se čas izteka ter da rusko ravnanje skrbi vse zaveznice.
Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump oktobra napovedal odstop ZDA od tega dogovora, se je v pričakovanju zasedanja precej ugibalo, ali bo ameriški zunanji minister Mike Pompeo izkoristil to priložnost za naznanitev ameriškega odstopa. A tega v času žalovanja po smrti bivšega ameriškega predsednika Georgea Busha starejšega ta teden v Bruslju ne pričakujejo.
Druga žgoča tema bo rusko delovanje ob Kerškem prelivu, kjer je Rusija nedavno zasegla ukrajinske ladje in mornarje. "Ta uporaba sile ni nikakor utemeljena. Pozivamo k mirnosti in zadržanosti. Rusija mora izpustiti ukrajinske mornarje in ladje. Prav tako mora dopustiti svobodo plovbe ter neomejen dostop do ukrajinskih pristanišč in Azovskega morja. Ukrajinska plovila, tako vojaška kot civilna, imajo pravico pluti skozi Kerški preliv in Azovsko morje," je danes poudaril Stoltenberg.
Na vprašanje, ali je mogoče od ministrov pričakovati kaj več kot le ostra opozorila in pozive, je Stoltenberg danes odgovoril, da Nato Ukrajini že zagotavlja močno politično in praktično podporo ter da bo tako tudi v prihodnje. Izpostavil je tudi, da je zavezništvo že okrepilo vojaško navzočnost v Črnem morju in da tudi zaradi ruskih groženj zaveznice krepijo obrambne izdatke.
Prvi dan zasedanja se bodo ministri posvetili še varnostnim izzivom na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, zlasti boju proti terorizmu. V tem kontekstu bodo govorili tudi o novi misiji za usposabljanje v Iraku. Slovenija je po neuradnih informacijah v skrbniški sklad za Irak že prispevala prvi finančni vložek.
Drugi dan zasedanja se bodo ministri ob navzočnosti visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini osredotočili na Zahodni Balkan, ki je po Stoltenbergovih besedah ključnega strateškega pomena za Nato in EU. Makedonija in vprašanje imena, razmere v BiH po volitvah ter dialog Prištine in Beograda so trenutno najbolj aktualne teme v regiji.
Glede Makedonije Stoltenberg ponavlja, da je na potezi Skopje, ki mora uresničiti dogovor o imenu. To je nujni pogoj za članstvo države v zavezništvu. Vprašanja nekdanjega premierja Nikole Gruevskega, ki je pred prestajanjem zaporne kazni pobegnil na Madžarsko in tam dobil azil, generalni sekretar ni želel komentirati, saj da je to stvar Skopja in Budimpešte, ne Nata.
V povezavi z BiH se pričakuje, da bodo ministri izrazili pripravljenost Nata, da sprejme v obravnavo prvi letni nacionalni program BiH, če ga bo ta poslala. Ta program je pomembno orodje v pomoč državi pri izvajanje političnih, gospodarskih in obrambnih reform. BiH bo morala nato odločiti, ali bo sprejela to ponudbo.
Glede vprašanj Srbije in Kosova Stoltenberg niti danes ni želel biti konkreten, temveč je zgolj znova izpostavil odločno podporo dialogu ter vse akterje pozval, naj se vzdržijo izzivalnih dejanj in retorike. Ponovil je tudi, da bo Nato ostal na Kosovu z operacijo Kfor.
Zadnja tema dvodnevnega zasedanja bo Afganistan, ki je še naprej ogromen izziv za zavezništvo. Stoltenberg je na vprašanje, zakaj je pomembno, da Nato obdrži svoje sile v državi pod Hindukušem, odgovoril, da je treba preprečiti, da bi država znova postala varen pristan za teroriste, ki bi tam snovali napade na zaveznice. "Če odidemo, so stroški večji, kot če ostanemo," je opozoril.
