V 8043 zahtevkih, o katerih je že odločeno, so upravne enote ugodile 5792 zahtevkom za odškodnino, zavrnile so jih 1977, zavrgle 186, v 88 primerih pa so postopek ustavile.
Rok za vložitev zahtevkov je sicer potekel 18. junija lani, zato zahtevkov več ni mogoče vlagati. Če so vloženi, jih upravne enote zavržejo, so za STA pojasnili na ministrstvu za javno upravo.
Do zdaj so upravne enote od priznanih 26,5 milijona odškodnin že izplačale 23,2 milijona, preostalo pa bo izplačano v naslednjih letih. Najvišje odškodnine namreč država izplačuje v obrokih.
Poleg v upravnem postopku, kjer je kot odškodnina določen pavšal v višini 50 evrov za vsak mesec izbrisa, lahko izbrisani odškodnino terjajo tudi v sodnem postopku, kjer se odškodnina določi glede na dejansko škodo.
Do zdaj je Državno odvetništvo RS zaradi izbrisa prejelo 440 tožb, ki so bile vložene na sodišča, od tega jih je bilo 77 vloženih pred začetkom uporabe zakona o odškodninah za izbrisane, 363 pa po začetku njegove uporabe, to je po 18. juniju 2014. Rok za vložitev tožb je prav tako potekel 18. junija lani.
V 363 tožbah, vloženih po uveljavitvi zakona, izbrisani skupaj zahtevajo za 12,2 milijona evrov odškodnin, o večini tožb pa še ni odločeno. Do zdaj je državno odvetništvo v vseh tožbah izbrisanih sicer izplačalo za 162.067 evrov odškodnin.
Spomladi je sicer ustavno sodišče razveljavilo 12. člen zakona o odškodninah za izbrisane, po katerem odškodnina, ki jo izbrisani terja v sodnem postopku, ne more preseči trikratnika odškodnine, ki jo lahko izbrisani dobi v upravnem postopku. Ustavno sodišče je člen razveljavilo s takojšnjim učinkom za tiste, ki so zahtevke za odškodnino vložili pred začetkom uporabe zakona, ko gre za ostale izbrisane pa so ustavni sodniki zakonodajalcu naložili, naj do 13. januarja 2019 sprejme novo ureditev, sicer bo razveljavitev 12. člena začela veljati tudi zanje. Predlog nove ureditve je vlada v DZ poslala danes.
Na državnem odvetništvu so za STA povedali, da odločba ustavnega sodišča na že pravnomočno končane postopke ne vpliva, vpliva pa različno na tiste še odprte, in sicer odvisno od tega, ali je izbrisani tožbo vložil pred pričetkom uporabe zakona ali pa je tožbo vložil na podlagi zakona.
Za odprte zadeve, ko so izbrisani tožbo vložili pred pričetkom uporabe zakona, omejitev višine odškodnine ne velja več, za tiste odprte zadeve, kjer so bile tožbe vložene po uveljavitvi zakona, pa se postopki prekinejo do uveljavitve nove zakonske ureditve, so še pojasnili.
