Skoraj 200 držav, ki je podpisalo pariški podnebni dogovor iz leta 2015, mora oblikovati konkretna pravila in ukrepe, da bi zamejili globalno segrevanje, je dejal po poročanju tujih tiskovnih agencij. Hitrost podnebnih sprememb namreč prehiteva naše ukrepanje.
Z samo eno stopinjo Celzija toplejšim podnebjem smo soočeni z obsežnimi požari, ki so ušli izpod nadzora, ekstremnimi sušami in zviševanjem gladine morja.
"Čeprav vidimo, kakšne posledice imajo podnebne spremembe, ne delamo dovolj, da bi jih zaustavili, ne ukrepamo dovolj hitro, da bi preprečili nepopravljive posledice," je poudaril.
Gutteres je ob tem izpostavil pomen kolektivne zavezanosti k ukrepanju in bolj ambiciozno zastavljenim ciljem. Človeštvo po njegovem mnenju namreč nima več veliko časa za pogajanja o ukrepih, saj naj bi se povprečna temperatura ozračja do leta 2030 dvignila za 1,5 stopinje Celzija.
Premier Fidžija, ene najbolj ogroženih držav zaradi dvigovanja gladine morja, Frank Bainimarama je ob tem vse države pozval, da jih rešijo pred katastrofo. "V nasprotnem primeru bomo neizpodbitno postali generacija, ki je izdala človeštvo," je poudaril.
Temeljni cilj konference je sprejetje t. i. knjige pravil za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma od leta 2021. Ko bodo ta pravila pripravljena, bodo pogodbenice pariškega sporazuma šele pripravile končne nacionalne cilje. Na vrhu voditeljev bodo sprejeli tudi izjavo Solidarnost in pravičen prehod.
Za sprejetje pravil o izvajanju pariškega podnebnega sporazuma si bo na konferenci, ki bo potekala do 14. decembra, prizadevala tudi EU. Evropska komisija je sicer že prejšnji teden predstavila strateško vizijo o doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Smernice bodo tudi dobro izhodišče EU za začetek političnih pogajanja na podnebni konferenci, so zapisali v Bruslju.
Če bi Evropa vztrajala na trenutni poti, bi do sredine stoletja izpuste toplogrednih plinov namreč znižala le za 60 odstotkov. S svojim predlogom pa je komisija sprožila razpravo, ki naj bi določila, kako se bo do leta 2050 v resnici razvijala evropska energetska in podnebna politika.
Svetovna banka pa je danes sporočila, da bo za podnebne ukrepe med letoma 2021 in 2025 za podnebne ukrepe namenila 200 milijard dolarjev. S tem korakom so po lastnih ocenah državam poslali "močen signal" državam, da tudi same povečajo sredstva.
Približno 100 milijard dolarjev bo neposrednih sredstev Svetovne banke, tretjina bo prišla od različnih agencij znotraj Svetovne banke, preostalo pa naj bi šlo iz zasebnih sredstev, ki jih namerava pridobiti Svetovna banka.
