Po današnji seji vlade bo paket pokojninskih zakonov v drugem branju obravnaval hrvaški parlament. Hrvaški premier Andrej Plenković je posebej izpostavil "demografski ukrep", ki predvideva, da bo vsem materam, ko bodo izpolnile pogoje za upokojitev, dodali po šest mesecev delovne dobe za vsakega rojenega ali posvojenega otroka.
Kot je pojasnil, bodo lahko možnost za demografski dodatek k delovni dobi uresničili tudi očetje, ki bodo izkoristili več kot dva meseca porodniškega dopusta. Povedal je, da bodo s predvidenim ukrepom pokojnine za starše višje za povprečno dva odstotka.
Plenković je tudi dejal, da predlog predvideva znižanje pokojnine za 0,3 odstotka za vsak mesec predčasne upokojitve, kar pomeni 18 odstotkov za pet let predčasne upokojitve. S 67 leti se bodo od leta 2033 upokojili le tisti, ki prej ne bodo imeli polne delovne dobe. Delavci z 41 leti delovne dobe so bodo lahko upokojili po 60. letu.
Napovedal je, da bodo približno 245.000 upokojencem z najnižjimi pokojninami, ki povprečno znašajo 1518 kun (205 evrov), 1. julija 2019 pokojnine zvišali za 3,13 odstotka. Poleg tega vsi upokojenci lahko računajo s triodstotnim zvišanjem pokojnin na temelju usklajevanja z dvigom povprečne plače.
Hrvaški premier pričakuje, da bodo s predlaganimi spremembami do leta 2040 v državnem proračunu privarčevali približno 11,3 milijarde kun (1,52 milijard evrov).
Hrvaška vlada je danes sprejela tudi spremembe zakona o najnižji plači, s katerimi nameravajo zvišati najnižjo neto plačo s 2752 na 3000 kun, kar predstavlja zvišanje za približno 34 evrov. V Banskih dvorih so poudarili, da gre za največje enkratno zvišanje najnižje plače od leta 2008. Najnižjo plačo na Hrvaškem ima približno 37.000 zaposlenih.
Obenem so pripravili tudi nadomestne ukrepe za delodajalce, ki jim bodo dodatno znižali osnove za obračun prispevkov za delavce, ki prejemajo najnižjo plačo.
