Zveza v resoluciji od slovenske države in njenih institucij zahteva zagotavljanje materialnih predpostavk za tekoče delovanje in trajnostni razvoj kulturnih društev nemško govoreče skupnosti v Sloveniji, spoštovanje pripadnikov nemško govoreče skupnosti kot zavednih slovenskih državljanov ter omogočanje ustreznega šolskega poučevanja nemškega jezika v skladu z Evropsko listino Sveta Evrope o manjšinskih in regionalnih jezikih.
V resoluciji tudi opozarjajo, da nemško govoreča skupnost v Sloveniji kljub večletnim prizadevanjem še vedno ne uživa ustavnega varstva manjšinskih pravic kot avtohtona manjšina. Republika Slovenija po njihovih navedbah še naprej ne upošteva priporočil Sveta Evrope in Federalistične unije evropskih narodnosti (FUEN), ki opozarjata na pomembna področja, kot je pouk v nemškem jeziku, primerna prisotnost nemškega jezika v radijskih in televizijskih programih, kot tudi zagotavljanje primerne finančne pomoči kulturnim organizacijam.
Dodali so, da si želijo prizadevati za premagovanje zgodovinskih predsodkov in za ohranjanje tradicionalne in zgodovinske kulture nemškega prebivalstva Slovenije, ki je, kot so zapisali v resoluciji "naša skupna dediščina".
Zveza kulturnih društev je slovensko vlado k ustavnopravnemu priznanju svojih manjšinskih pravic z resolucijo pozvala že marca letos, dan po obisku avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl v Slovenije.
V Sloveniji naj bi po nekaterih ocenah živelo okoli 2000 pripadnikov nemško govoreče skupnosti, ki pa ne živijo na strnjenem območju.
Slovenija meni, da položaj nemško govoreče skupnosti ustrezno rešuje sporazum o sodelovanju na področju kulture, izobraževanja in znanosti med Slovenijo in Avstrijo, ki sta ga državi podpisali leta 2001. Del sporazuma je namreč interpretativna izjava, v kateri je zapisano, da pripadnikom nemško govoreče skupnosti v Sloveniji pripadajo pravice po 61. členu slovenske ustave.