Poslanci so v poročilu o napredku Makedonije pozdravili odločitev makedonskega parlamenta za začetek postopka spreminjanja ustave, ki je potrebna za sprejetje dogovora z Grčijo o imenu Makedonije. Ta sporazum pošilja potreben pozitiven signal za stabilnost in spravo v celotni regiji Zahodnega Balkana, piše na spletni strani Evropskega parlamenta.
To je izpostavil tudi evropski poslanec iz Slovenije Ivo Vajgl (Alde/DeSUS) "Članstvo Makedonije v EU, ko bodo za to izpolnjeni pogoji in ko bodo izpolnjene naše obljube tej državi, ki je bila predolgo v čakalnici, bo zagotovilo najbolj zanesljivo prihodnost državi, sedanjim in bodočim generacijam njenih državljanov in bo hkrati konkreten prispevek k stabilnosti, varnosti in napredku celotne regije Jugovzhodne Evrope," je dejal poročevalec za Makedonijo, kot so sporočili iz njegove pisarne.
Poleg tega so poslanci makedonske oblasti pozvali k okrepitvi boja proti pranju denarja in boljšemu preprečevanju političnega vmešavanja v pravosodje.
Prav tako so Madžarsko pozvali, naj nekdanjega makedonskega premierja Nikolo Gruevskega izročijo Makedoniji, kjer bi moral zaradi zlorabe oblasti v zapor. Socialisti in demokrati (S&D) so ob tem poudarili, da ta primer spodkopava kredibilnost širitvene politike EU, so sporočili iz te politične skupine. Madžarska je Gruevskemu podelila azil.
Poziv k okrepljenemu boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu je tudi v poročilu o Srbiji, ki mora po mnenju poslancev okrepiti prizadevanja za reformo vladavine prava. Zunanja politika Beograda pa bi morala biti bolj v skladu s politiko EU, tako glede Rusije, kot v okviru Združenih narodov.
Evropski parlament je ob sprejemu resolucije o napredku Srbije v procesu evrointegracije sprejel tudi tri od štirih ustnih amandmajev poslanca Igorja Šoltesa (Zeleni). Poleg amandmajev, ki se nanašajo na reševanje primera Savamala in na transparentnost pri gradnji hidroelektrarn na zaščitenih območjih, je med srbskimi mediji na največ pozornosti naletel amandma, ki od vodilnih predstavnikov Srbije zahteva priznanje genocida v Srebrenici.
"Priznanje genocida v Srebrenici je temeljni korak Srbije za članstvo v EU," je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug v amandmaju navedel Šoltes, ki je po navedbah srbskih medijev v tem amandmaju tudi izrazil obžalovanje zaradi "ponavljajočega se zanikanja genocida v Srebrenici s strani nekaterih predstavnikov srbskih oblasti".
Šoltes je ta amandma podal ustno in to tik pred glasovanjem ter potem, ko je srbska premierka Ana Brnabić v pogovoru za Deutsche Welle na novinarsko vprašanje dejala, da "ne misli, da je bil strašen pokol v Srebrenici genocid".
Evropski poslanci so sicer danes v Bruslju izpostavili napore za normalizacijo odnosov s Kosovom. Glede morebitne izmenjave ozemlja med državama pa so poudarili, da v regiji etnično homogene države ne smejo biti cilj. Morebiten dogovor bo sprejemljiv zgolj, če se bosta o njem uskladila Beograd in Priština, upoštevati pa mora tudi stabilnost v regiji in mednarodno pravo, piše na spletni strani parlamenta.
Pri Kosovu so se medtem zavzeli za čimprejšnjo vizumsko liberalizacijo s strani EU. Pozdravili so dejstvo, da je Evropska komisija potrdila, da je Kosovo izpolnilo merila za liberalizacijo. K temu je pozval tudi poročevalec za Kosovo Igor Šoltes (Zeleni).
Je bil pa kritičen do nedavne uvedbe stoodstotnih carin na blago iz Srbije in BiH. "Takšni prekomerni ukrepi negativno vplivajo na odnose med Kosovom, Srbijo in sosednjimi državami ter tako še dodatno zaostrujejo odnose," je poudaril, kot so zapisali v njegovi pisarni.
V poročilu o napredku Albanije pa so evropski poslanci izpostavili stalen napredek pri reformah, povezanih z EU, in ukrepe za okrepitev neodvisnosti sodstva. Podprli so tudi namero Sveta EU, da bi pristopna pogajanja s to državo začeli junija 2019.
Tudi Črna gora, ki se poleg Srbije edina že pogaja o vstopu, v splošnem dobro napreduje pri integraciji v EU. Tamkajšnje politično vodstvo so pozvali, naj dajo prednost soočanju s težavami na področjih vladavine prava, medijske svobode in korupcije. Strinjajo se z oceno Evropske komisije, da bi bila Črna gora lahko pripravljena za članstvo v uniji do leta 2025.
