V SDS so s predlogom želeli drugačno ureditev pokojninske dobe brez dokupa in izenačitev obsega pravic iz zavarovanja kmetov in ostalih zavarovancev po pokojninskem zakonu iz leta 1983. V zvezi z drugačno ureditvijo pokojninske dobe brez dokupa so izpostavljali neenako obravnavanje posameznikov, ki so bili do 31. decembra 2012 prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, ter posameznikov, ki so se odločili za dokup pokojninske dobe.
Poleg tega naj bi se po njihovem predlogu tistim zavarovancem, ki so dejansko vplačali prispevke po pokojninskem zakonu iz leta 1983 v višini za širši obseg pravic, a se jim je priznalo zavarovanje za ožji obseg, štelo, da so bili zavarovani za širši obseg. Po takratni ureditvi je šlo namreč po oceni SDS za neenako obravnavanje.
A vlada ni podprla predloga. Poudarila je, da posamezniki, ki so bili določeno obdobje do 31. decembra 2012 prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, in posamezniki, ki so določeno obdobje do tega datuma dokupili, niso v enakem položaju in zato jih ni mogoče urejati enako.
Glede zavarovanja kmetov pa je vlada pojasnila, da je pokojninski zakon iz leta 1983 kmete razvrstil v dve kategoriji, in sicer v združene kmete in v druge kmete. Oblikoval je tudi dve različni možnosti za pokojninsko zavarovanje. Združeni kmeti so tako lahko izbirali med zavarovanjem za širši in za ožji obseg pravic. Drugi kmetje pa so bili zavarovani za ožji obseg pravic, a so lahko izbrali deset različnih osnov, ki so vplivale na pokojninsko osnovo ob upokojitvi.
Takratni pokojninski zakon je združenega kmeta spodbudil z večjim obsegom pravic, saj je bil primoran z ostalimi člani zadružne organizacije združevati osebno delo, kmetijska in druga zemljišča, delovna sredstva in opremo ter denarna sredstva, medtem ko drugemu kmetu tega ni bilo treba storiti.
