Hrvati so prižigali sveče v Praljakovem rojstnem mestu Čapljini, pa tudi v Mostarju, Širokem Brijegu, Grudah, Vitezu, Žepču in drugod. V nekaterih katoliških cerkvah v BiH so v četrtek potekale tudi spominske maše zanj, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.
Praljak je bil častnik hrvaške vojske in Hrvaškega obrambnega sveta (HVO) v BiH. Na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je bil 29. novembra lani pravnomočno obsojen na 20-letno zaporno kazen za vojne zločine v BiH leta 1993.
Po izreku sodbe je zatrdil, da ni vojni zločinec, in je pred kamerami v sodni dvorani spil strup, ki ga je na neznan način uspel pretihotapiti v pripor haaškega sodišča. Praljakov samomor je zasenčil zadnjo pravnomočno sodbo haaškega sodišča pred iztekom mandata.
Poleg Praljakove je sodišče v prizivnem postopku potrdilo sodbe s prve stopnje še petim visokim predstavnikom samooklicane medvojne hrvaške tvorbe Herceg-Bosne zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Bošnjaki med letoma 1992 in 1994 ter zaradi etničnega čiščenja, pa tudi zaradi organiziranja koncentracijskih taborišč ter umorov, mučenj in posilstev v Hercegovini in osrednji Bosni.
Bivši predsednik vlade Herceg-Bosne Jadranko Prlić je bil obsojen na 25 let zapora, bivši obrambni minister Bruno Stojić na 20 let, načelnik generalštaba Hrvaškega obrambnega sveta (HVO) Milivoj Petković na 20 let zapora, bivši šef vojaške policije Valentin Ćorić na 16 ter šef komisije za izmenjavo vojnih ujetnikov Berislav Pušić na deset let.
