Poslanci so na današnji seji obravnavali peto poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji, ki je nastalo pod okriljem vladnega urada za narodnosti. Poročilo vsebuje pregled uresničevanja dejavnosti posameznih ministrstev in vladnih služb ter uresničevanje nacionalnega programa ukrepov za Rome in zakona o romski skupnosti.
Tokratno poročilo je prvo, ki ga je DZ obravnaval na plenarni seji. Takšen sklep so namreč ob obravnavi poročila na predlog Levice sprejeli člani odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. V razpravi so namreč ugotavljali, da se položaj romske skupnosti le počasi izboljšuje. Zato so predlagali sklep, s katerim DZ vladi priporoča, naj nemudoma pristopi k ukrepom za izboljšanje položaja romske skupnosti v Sloveniji ter da v najkrajšem možnem času pripravi ustrezne spremembe zakona o romski skupnosti.
Takšen sklep je državni zbor z 52 glasovi za in tremi proti tudi sprejel. Tudi v današnji razpravi so poslanci ugotavljali, da se položaj romske skupnosti le počasi izboljšuje, čeprav je prišlo do določenih premikov. Odgovornost za počasno reševanje problematike so pripisovali tako vladi kot lokalnim skupnostim pa tudi romski skupnosti sami.
Različna stališča so imeli do vprašanja, ali so spremembe zakona o romski skupnosti potrebne. Novelo omenjenega zakona je sicer že marca letos pripravila vlada Mira Cerarja, a ga DZ zaradi njenega odstopa ni obravnaval.
Omenjena novela je sicer po mnenju direktorja vladnega urada za narodnosti Stanka Baluha odpravljala nekatere pomanjkljivosti veljavnega zakona o romski skupnosti. Sicer pa je zatrdil, da je napredek pri izboljševanju položaja romske skupnosti viden, čeprav "včasih izgleda vse preveč uradniško in da ni napredka".
Si pa želi, da bi bila pri tem bolj aktivna tudi romska skupnost. "Seveda si želim, da bi pri tem bila tudi romska skupnost bolj aktivna, da bi se tudi romska skupnost odprla in nam zaupala, da jim želimo s pripravljenimi ukrepi iskreno tudi pomagati," je dejal na današnji seji.
