"V enaindvajsetem stoletju je rasna diskriminacija nedopustna. Kljub temu so temnopolte osebe v EU danes še vedno žrtve razširjene in nesprejemljive diskriminacije in nadlegovanja, in to samo zaradi barve kože," je v predgovoru raziskave zapisal direktor agencije Michael O'Flaherty.
Pozval je h končanju diskriminacije, države članice pa bi za to po njegovi oceni potrebovale učinkovite in ciljno usmerjene politike ter zakone, ki bodo temnopoltim osebam zagotovili polno vključenost v družbo.
Poročilo Temnopolti v EU razkriva številne izzive, s katerimi se srečujejo temnopolte osebe. Eden od primerov je rasno nadlegovanje, saj kar 30 odstotkov anketirancev navaja, da so bili v zadnjih petih letih žrtve rasnega nadlegovanja, pet odstotkov pa jih je bilo žrtev fizičnega napada.
Med žrtvami fizičnega napada jih je deset odstotkov dejalo, da so jih napadli policisti. V vseh primerih nasilnih napadov pa jih več kot 60 odstotkov ni prijavilo napada, saj so bili mnenja, da to ne bo spremenilo nič ali ne zaupajo policiji.
Sporno je tudi diskriminatorno profiliranje ob policijskih kontrolah. V zadnjih petih letih je policija ustavila skoraj četrtino anketirancev. Med tistimi, ki so jih ustavili, jih je 41 odstotkov menilo, da je bil vzrok rasno profiliranje, kar spodkopava zaupanje v policijsko delo in odnose v skupnosti.
V poročilu svetujejo, da bi morale države članice za preprečevanje tega razviti posebne praktične smernice za policiste, da bi se izognili nezakonitemu profiliranju. Agencija namerava sicer do 5. decembra izdati vodnik o tem, kako se izogniti nezakonitemu profiliranju.
Tudi rasna diskriminacija ostaja problematična. Okoli četrtina temnopoltih oseb je doživela rasno diskriminacijo na delovnem mestu ali pri iskanju službe. Še posebej ranljivi so mladi, saj jih v nekaterih državah do 76 odstotkov ni bilo vključenih v izobraževanje ali usposabljanje oziroma jih je bilo brezposelnih, medtem ko je delež takšnih pri splošnem prebivalstvu znašal osem odstotkov.
V poročilu so obravnavali izkušnje skoraj 6000 temnopoltih oseb v 12 državah članicah EU, med njimi ni bilo Slovenije. Poročilo je del druge širše raziskave o manjšinah in diskriminaciji v EU.
Bruselj, 28. novembra (STA)
