V Katovicah se bo odvilo zasedanje pogodbenic okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) ter pogodbenic pariškega podnebnega sporazuma. Vzporedno bodo potekala zasedanje pogodbenic Kjotskega protokola, zasedanje začasne delovne skupine za pripravo izvajanja pariškega sporazuma ter zasedanji delovnih teles konvencije - za znanstveno in tehnološko svetovanje ter za izvajanje konvencije.
UNFCCC, sprejeta 9. maja 1992, ima 197 pogodbenic, med njimi je 196 držav in EU. Slovenija je konvencijo ratificirala leta 1995.
Pariški sporazum je bil sprejet na podnebni konferenci decembra 2015 v Parizu. Ta sporazum svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in jih spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.
Slovesen podpis sporazuma je potekal aprila 2016, ko ga je podpisala tudi Slovenija, po zadostnem številu ratifikacij pa je začel veljati 4. novembra 2016. Skupno je pariški sporazum doslej ratificiralo 184 držav. Slovenija ga je ratificirala novembra 2016, zanjo je začel veljati 15. januarja 2017. Za velik uspeh je štelo dejstvo, da sta ga ratificirali tudi ZDA in Kitajska.
Vendar pa je novi ameriški predsednik Donald Trump kmalu uničil razpoloženje okoljevarstvenikov, saj je 1. junija 2017 napovedal umik svoje države iz pariškega dogovora. ZDA sicer v skladu z določili iz sporazuma tega ne morejo zapustiti pred 4. novembrom 2020, štiri leta po začetku njegove veljavnosti in en dan po ameriških predsedniških volitvah 2020.
Podnebna konferenca v Katovicah velja za enega pomembnejših mejnikov na poti do začetka izvajanja pariškega podnebnega sporazuma. Temeljni namen zasedanja je sprejetje t.i. knjige pravil za začetek izvajanja sporazuma v letu 2021.
Knjiga pravil naj bi vključevala pravila ter navodila za pripravo in dopolnjevanje nacionalnih podnebnih ciljev za pogodbenice pariškega sporazuma, pravila za spremljanje in poročanje o rezultatih doseganja ciljev ter izvajanja ukrepov za petletna obdobja v okviru dolgoročne podnebne politike, pravila za področje učinkovitega zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter prilagajanja na podnebne spremembe.
V knjigi naj bi bila tudi vsebina, povezana s pomočjo državam v razvoju. Ta pomoč zajema finančno podporo, krepitev usposobljenosti in prenos sodobnih tehnologij iz razvitih držav v države v razvoju, predvsem v podnebno najbolj ranljive države, so v gradivu za sejo vlade pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.
Zasedanje na visoki ravni in tehnična pogajanja
Ob začetku podnebne konference bo v ponedeljek, 3. decembra, potekal prvi del zasedanja na visoki ravni, ki se ga bodo na povabilo poljskega predsednika Andrzeja Dude udeležili predstavniki držav ali vlad pogodbenic okvirne konvencije. Slovenijo bo na tem dogodku zastopal predsednik države Borut Pahor.
Pričakovati je, da bodo predsedniki v Katovicah pozvali k proaktivnemu delu pri pripravi pravil izvajanja pariškega sporazuma ter ponovno spodbudili k ambiciozni dolgoročni podnebni politiki na svetovni ravni in nacionalnih ravneh.
Slovenski predsednik je sicer v luči priprav na podnebno konferenco prejšnji teden gostil podnebni posvet z vidnimi posamezniki iz vlade, gospodarstva in civilne družbe. "Ne gre več samo za vprašanje kakovosti življenja, podnebne spremembe postajajo vprašanje miru in varnosti, v bistvu postajajo ultimativno vprašanje preživetja človeštva," je takrat poudaril Pahor.
Skupaj s 15 drugimi voditelji evropskih držav in vlad je Pahor tudi podprl izjavo, ki je nastala na pobudo avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna in poziva k "skupnemu, odločnemu in takojšnjemu" ukrepanju za zaustavitev podnebne krize.
Drugi del zasedanja na visoki ravni bo medtem potekal 11. in 12. decembra. V tem obdobju se bodo v Katovicah mudili predvsem ministri za okolje in podnebne spremembe držav pogodbenic UNFCCC, Slovenijo bo zastopal minister za okolje Jure Leben.
Ministri bodo, razporejeni v 21 skupin in skupaj s predstavniki stroke in civilne družbe, razpravljali o dveh vsebinah - prva je t.i. talanoa dialog, katerega cilj je povečanje ambicije oz. nacionalnih ciljev, da bi dosegli zastavljeno v pariškem sporazumu.
Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da bi trenutno zastavljeni prostovoljni cilji držav globalno ozračje segreli za okoli tri stopinje Celzija. Po tem scenariju bi se moral svet pripraviti na katastrofalne posledice - suše, poplave, neurja in dvig morske gladine. Posebno poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC), objavljeno oktobra, je ob tem poslalo še eno jasno sporočilo, da morajo države ciljati na omejitev na 1,5 stopinje.
Druga pomembna tema ministrov pa bo dialog o podnebnih financah za pomoč državam v razvoju. Razvite države so se namreč že leta 2009 v Koebenhavnu zavezale, leta 2015 pa v pariškem sporazumu potrdile, da bodo do leta 2020 državam v razvoju za podnebno pomoč letno zagotovile 100 milijard dolarjev. Po letu 2025 naj bi se ta znesek še povečeval. Vendar pa so razvite države še daleč od izpolnitve danih obljub.
Ob omenjenih dveh zasedanjih na visoki ravni bodo ves čas potekala tehnična pogajanja stalnih in začasnih delovnih teles UNFCCC. V tem delu bodo sodelovali tehnični pogajalci držav pogodbenic, predstavniki inštitucij, agencij in nevladnih organizacij, predstavniki sekretariata UNFCCC in mediji.
