Rast industrijske proizvodnje in izvoza je bila čez poletje robustna in še ni odražala znižanih ocen moči tujega povpraševanja, ki so jih kazale ankete med podjetji v predelovalnih dejavnostih. Septembra je sledil padec, in sicer se je medletna rast industrijske proizvodnje znižala na le 0,5 odstotka, medletna rast blagovnega izvoza pa na 0,8 odstotka.
Struktura obeh gibanj kaže, da je bilo znižanje prisotno v številnih panogah predelovalnih dejavnosti, najbolj izrazito pa v tistih, ki so povezane z avtomobilsko industrijo, je v danes objavljeni novembrski številki publikacije Povzetek makroekonomskih gibanj zapisala Banka Slovenije. Zadnje je povezano s šibkejšim povpraševanjem po avtomobilih v EU in tudi na Kitajskem.
Glede uvoza centralna banka ugotavlja, da je bila po precej šibkem avgustu rast septembra spet višja, a le zaradi visokega prispevka uvoza nafte in plina, ki sta se podražila. Se je pa skladno s pričakovanji nadaljevala visoka rast gradbene aktivnosti in prihodkov v storitvah, povezanih z gradbeništvom. Povpraševanje na domačem trgu je okrepila ugodna turistična sezona.
Podjetja poročajo o pomanjkanju delavcev, vendar rast zaposlovanja ostaja visoka. Število delovno aktivnih prebivalcev brez samozaposlenih kmetov je bilo tako v tretjem četrtletju za tri odstotke večje kot pred letom.
Oktobra je bilo v Sloveniji brezposelnih 76.232 oseb, kar je več kot osem odstotkov manj kot oktobra lani. Čeprav se brezposelnost še naprej zmanjšuje, pa se realna rast povprečne neto plače upočasnjuje. Potem ko je bila v prvem četrtletju ta rast 1,6-odstotna, do tretjega četrtletja pa se je znižala na le 0,4 odstotka.
Podoben trend Banka Slovenije opaža tudi pri rasti mase plač. "Ocenjujemo, da so taka gibanja prehodnega značaja. Če bi se nadaljevala, bi ob že tako povečani stopnji varčevanja gospodinjstev poslabšala obete za rast zasebne potrošnje," je zapisala v publikaciji.
Stopnja inflacije se je oktobra ponovno povišala. Na dvig so v največji meri vplivali zunanji dejavniki, skoraj polovico je denimo prispevala rast cen energentov. Nad evrskim povprečjem pa je rast cen nepredelane hrane, kljub rahli upočasnitvi pa tudi rast cen storitev. Nasprotno se cene drugega blaga v Sloveniji še naprej znižujejo, medtem ko v povprečju evrskega območja že dobra tri leta rastejo s sicer nizkimi stopnjami.
Presežek konsolidirane bilance javnih financ je do septembra naraščal zaradi visoke gospodarske rasti, neto črpanja evropskih sredstev in zniževanja bremena plačil obresti. Za letos vlada in Evropska komisija napovedujeta presežek države v višini 0,5 odstotka BDP.
Vlada za prihodnje leto pripravlja rebalans proračuna, pri čemer so največja tveganja povezana z obvladovanjem rasti izdatkov. Ob trenutno ugodnih gospodarskih razmerah bi bilo treba ustvarjati zadostne fiskalne presežke za zniževanje razmeroma visoke ravni dolga in pravočasno sprejeti strukturne reforme za zagotovitev dolgoročne fiskalne stabilnosti, svetuje Banka Slovenije.
