Novelo zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih je predlagal državni svet (DS), da bi zapolnili pravno praznino, ki je nastala z uveljavitvijo novega zakona marca letos. Po veljavni ureditvi v prehodnem obdobju do leta 2020 namreč občine, ki postopkov načrtovanja ravnanja s stvarnim premoženjem niso začele pred 10. marcem letos, nimajo pravne podlage za sprejem načrta ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2019.
V razpravi o zakonskem predlogu na matičnem odboru za notranje zadeve v začetku meseca so koalicijske poslanske skupine z dopolnili predlagale rešitev, da se v prehodnem obdobju uporabljajo določbe prejšnjega zakona.
Temu pa so nasprotovali v občinskih združenjih in v DS. Zato so predlagali dopolnitev, ki bi občinam omogočil, da se pri načrtovanju in ravnanju s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti lahko sklicujejo tako na novi kot tudi na stari zakon.
Koalicijske poslanske skupine so v današnji razpravi na seji DZ napovedale podporo predlogu, medtem ko je večina opozicije podporo noveli vezala na podporo dopolnilom DS.
Poslanka SDS Anja Bah Žibert je opozorila, da so koalicijske stranke s sprejetjem dopolnil na pristojnem odboru povzročile odmik od celostno predlagane rešitve DS.
Na drugi strani je poslanka LMŠ Nina Maurovič ocenila, da so koalicijska dopolnila strokovno utemeljena, upoštevajo opozorila zakonodajno-pravne službe in zagotavljajo pravno varnost občin, ki so s postopki že začele.
Tudi Predrag Baković iz SD je poudaril, da bodo občine s predlagano rešitvijo ne glede na to, v kateri fazi postopka načrtovanja ravnanja s stvarnim premoženjem so, uredile to področje zakonito in z ustrezno pravno varnostjo.
Dopolnilo DS je po mnenju Janija Möderndorferja (SMC) neustrezno, ker mora zakon veljati za vse enako, ne pa da bi se vsaka občina po svoje odločala, ali bo ravnala po starem ali po novem.
Da je sistem nepregleden, nadzor nad ravnanjem s stvarnim premoženjem v praksi pa vprašljiv, je ocenila Nataša Sukič iz Levice.
Poslanec NSi je poudaril, da predlog ne rešuje bistvenega problema občin, to je sprotnega fleksibilnega sprejemanja in dopolnjevanja načrtov razpolaganja s stvarnim premoženjem.
Po mnenju Roberta Polnarja iz DeSUS pa predlog upošteva bistvena načela, ki jih opredeljuje evropska listina o lokalni samoupravi glede financiranja lokalnih skupnosti, in sicer načela ustreznosti, sorazmernosti in elastičnosti. Zato so v DeSUS novelo podprli.
